Trije policisti, ki so sodelovali pri zadušitvi Georgea Floyda, obtoženi udeležbe pri umoru

Floyd je bil pozitiven na testu za koronavirus že 3. aprila, vendar pa ni imel simptomov in to ni igralo vloge pri njegovi smrti. Obdukcija je ugotovila zdrava pljuča, le nekaj malega zožene arterije.

Potrjeno je umrl zaradi zadušitve, potem ko mu je Chauvin skoraj devet minut klečal na vratu, dva policista pa sta ga podobno pritiskala še na hrbet. Za zapahi so sedaj poleg Chauvina končali tudi nekdanji policisti Thomas Lane, Tou Thao in J. Kueng.

Ellison je ob najavi obtožnic dejal, da bo pot do sodne zmage težka. Hkrati je zanikal, da bi javno mnenje vplivalo na to kako se je odločil glede obtožnic. Obenem je proteste po vseh ZDA označil za dramatične in nujne. "Floydovo življenje je imelo vrednost in zanj bomo iskali pravico," je dejal Ellison.

Za večino protestnikov po ZDA to še ni dovolj in nameravajo nadaljevati z zahtevami po sistemskih spremembah, da se takšne stvari več ne bodo ponavljale. Pravijo, da je bilo enostavno preveč smrti neoboroženih temnopoltih osumljencev v rokah policije.

Protesti so se potem nadaljevali kljub policijskim uram, vendar pa so bili večinoma manj nasilni kot prej in z manj ropanji. Policija po ZDA je doslej namreč aretirala skupaj že več kot 9000 ljudi in med njimi so tudi nepridipravi.

Proteste izkoriščajo profesionalni kriminalci, ki so samo v Philadelphii v nekaj dneh uničili ali odnesli kar 50 bankomatov. Policija je ujela 25-letnika, opremljenega z doma narejenim eksplozivom, 24-letnik pa je pri poskusu vloma v enega od bankomatov umrl v eksploziji.

V Philadelphii so odstranili spomenik nekdanjemu županu Franku Rizzu, ki so ga med protesti poškodovali. Rizzo je v 70. letih vodil policijo, ki je bila izrazito rasistična in surova. V Virginiji pa se namerava guverner Ralph Northam znebiti spomenika konfederacijskemu generalu iz časa državljanske vojne Robertu Leeju. Spomenik je lani v Charlottesvillu povzročil nasilne spopade med neonacisti in protestniki.

Protestov po Washingtonu so se udeležili tudi nekateri zvezni kongresniki, kot je predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Na zahtevo predsednika Donalda Trumpa, ki je v sredo večinoma tvital, je bilo na ulicah 2200 pripadnikov nacionalne garde iz Utaha in Južne Karoline z vojaškimi vozili.

Okolico Bele hiše je varovala skupina vseh mogočih zveznih policij od FBI, Tajne službe, agencije za boj proti mamilom in celo zaporniških paznikov, ki so jim dali orožje in opremo, da varujejo predsednika. Županja Muriel Bowser namerava tožiti Trumpa, ker je za napad na protestnike v ponedeljek izkoristil tudi mestne policiste in v sredo z njimi okrog Bele hiše ni bila radodarna. Začetek policijske ure je županja premaknila na 23. uro zvečer.

Čez dan so po ulicah Manhattna v New Yorku potekali množični in mirni protesti, policijska ura pa bo trajala vse noči do konca tedna. Newyorški policisti so čez noč v torek aretirali 280 ljudi, noč prej pa 700 tako, da kaže, da so nekaj najhujših elementov razbijanja odstranili.

Po ZDA so doslej zaradi protestov mobilizirali skupaj okoli 20.000 pripadnikov nacionalnih gard, vendar ne v New Yorku, kjer to zavrača župan Bill de Blasio. V nasilju pa je skupaj umrlo najmanj 12 ljudi, vendar ni povsem jasno, ali je šlo pri vseh primerih za povezave s protesti.

V San Franciscu so policisti ustrelili osumljenca za rop trgovine, potem ko so kladivo za njegovim pasom v paniki zamenjali za pištolo. V Charlottu v Severni Karolini poteka preiskava policistov, ki so zalivali s solzivcem protestnike, zbite v kot, iz katerega se niso mogli umakniti. Skupine za državljanske pravice pa zahtevajo odstop šefa policije Kansas Cityja z zgodovino rasističnih postopkov.

V Utahu je s položaja odstopil profesor kazenskega prava državne univerze Weber, ker je tvital o tem, da bi bilo morda protestnike dobro postreliti, v teksaškem mestu Paris pa je odstopil mestni svetnik, ki je protestnikom zabrusil, naj odidejo kam drugam, če jim v Ameriki ni všeč.