Na balkanski poti so večinoma ekonomski migranti, ki si želijo socialnega turizma

Travner je na seji poudaril, da je percepcija migracij v javnosti zelo deljena. Migrante se dojema bodisi kot kriminalce bodisi kot reveže. Migracije so po njegovem mnenju odsev političnih odločitev.

Po seji je predsednik Knovsa Matej Tonin izpostavil, da zgolj pet odstotkov migrantov, ki so na balkanski poti, dejansko beži pred vojnami. Vsi ostali so po njegovih besedah ekonomski migranti, ki si želijo neke vrste socialnega turizma. V pogovorih je večina migrantov odgovorila, da v Evropo ne prihaja na delo, ampak da prihajajo, da jim Evropa omogoči lepo življenje. "K temu prispevajo številne marketinške akcije marketinških družb," je pojasnil.

Med posledicami migracij je Travner izpostavil naraščanje skrbi za varnost, širjenje ksenofobije v družbi in spremembe v geopolitičnem prostoru, kot je npr. brexit.

Opozoril je na problematiko zlorabe azilnih postopkov, ki onemogočajo dostop do azila tistim, ki bi ga nujno potrebovali. Ta se kaže predvsem v veliki razliki med podanimi namerami za pridobitev azila in dejanskim številom prosilcev, ki v Sloveniji ostanejo tudi med postopkom. Po podatkih DCAF je več kot 2000 migrantov v Sloveniji letos zaprosilo za azil in nato zapustilo državo, je navedel Travner.

Tonin je poudaril, da je azilni postopek treba bistveno spremeniti, da tovrstne zlorabe ne bodo mogoče. "To pomeni, da se omeji gibanje vsem prosilcem za azil," je povedal. "Potrebne so tudi spremembe procesne zakonodaje, govorimo o kazenskem zakoniku, ki bi moral predvideti bolj stroge ukrepe zoper tiste, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi," je dodal.

Pomoč pri nezakonitem prehodu državne meje je ena najbolj nevarnih oblik kriminala, je ocenil Travner. "Tihotapljenje izkorišča stisko in kuje ogromne dobičke. Tihotapljenje je najmanj tvegana, najbolj dobičkonosna dejavnost. Izguba heroina ali drugega blaga pomeni finančno izgubo, smrt migranta pa pomeni manj stroškov z že plačano storitvijo," je razložil. Po njihovih podatkih se več kot 90 odstotkov migrantov v vsaj enem delu poti posluži pomoči pri organiziranju poti in prehodu meje.

Ob tem v DCAF poudarjajo štiri elemente za soočanje z migracijami in kriminalnimi združbami, ki sodelujejo pri organiziranju migracij.

Travner je opozoril na težave pri zaznavanju nedovoljenih prehodov, saj je meje v jugovzhodni Evropi težje nadzorovati, nadzor pa zahteva veliko tehnične opreme in kadra. "Razmisliti bi bilo dobro o tem, da bi vojska sodelovala pri zaznavanju prehoda čez mejo. To bi, po mojem mnenju, pomagalo bolj kot mešane patrulje," je dejal.

Po prijetju migrantov, ki so ilegalno prečkali mejo, pa je pomemben ustrezno voden intervju, ki po Travnerjevih zagotovilih omogoči pridobitev pomembnih informacij, kot so načrti poti, podatki o kriminalnih združbah in identiteto migranta. Kot četrti element je izpostavil še vračanje migrantov v prejšnjo državo ali državo izvora.

O predlaganih ukrepih so govorili tudi na zaprtem delu seje, je pojasnil Tonin. "Seveda smo tudi zakonodajalci. Sklep komisije je, da v sodelovanju tudi z DCAF pripravimo posebno poročilo, v njem pa bomo nanizali tudi predloge sprememb, ki jih je treba narediti. Če bo politična volja, bomo te spremembe tudi realizirali," je povedal.