Prvo leto drugega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaznamovala intenzivnost izvajanja ukrepov, ki je vidna že od 20. januarja lani, ko je drugič zaprisegel kot predsednik, je za STA ocenil politolog Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede.

Temeljito, sistematično in obsežno izvajanje ukrepov Trumpove vlade že od prvega dne drugega mandata je po besedah Deželana povezano "s širšo konservativno agendo t. i. Projekta 2025, kjer je niz ukrepov, ki so usmerjeni v temeljno strukturno spremembo ameriške družbe".

Pripravljena agenda Projekta 2025 je Trumpu ob podpori lojalistov, s katerimi se je obdal, omogočila, da je šokiral politične nasprotnike in tudi nadzorne institucije. Ti se praktično vse do danes niso utegnili pobrati po udarnem začetku Trumpove administracije in zagnati vseh svojih sil "v boju proti tovrstnim avtoritarnim vzorcem", je pojasnil Deželan.

Trump je po nekaterih analizah že v prvem letu drugega mandata uresničil več kot 50 odstotkov ukrepov iz Projekta 2025, zaradi česar ameriški predsednik pridobiva na samozavesti, je dejal. "Z vsakim uspehom vidimo, da mu raste samozavest in da postaja celo na nek način vse manj obvladljiv," je poudaril Deželan. To po njegovem mnenju ponazarja nedavni intervju v časniku New York Times, v katerem je Trump zatrdil, da moč, ki jo ima kot vrhovni poveljnik ameriške vojske, omejuje le njegova lastna morala.

Če je Trumpa v prvem mandatu vodila želja po ponovni izvolitvi, si v drugem mandatu prizadeva predvsem ustvariti dediščino. "Želi ostati zapisan v zgodovino kot eden najbolj pomembnih ameriških predsednikov, ne glede na to, na kakšen način bo do tega prišel," je dejal Deželan.

Kako se bo odvijal preostanek Trumpovega mandata, bo odvisno od več dejavnikov. Pomembno bo, kako se bodo pripadniki gibanja Maga odzvali na predsednikovo aktivno zunanjo politiko, ki je kontradiktorna temeljnim ciljem gibanja, je ocenil Deželan. Omenil je, da podpredsednik JD Vance denimo ni sodeloval pri akcijah, povezanih z Venezuelo, ter da je do tovrstnih zunanjepolitičnih posegov zadržan tudi nekdanji Trumpov politični strateg Steve Bannon.

Nezanemarljiv dejavnik pred jesenskimi vmesnimi volitvami bodo zagotovo denarnice Američanov, ki so vse bolj plitke, še pravi Deželan. Mnogi volivci pa so za Trumpa volili ravno zato, ker je pred volitvami obljubil znižanje življenjskih stroškov.

Deželan pričakuje, da se bodo prej ali slej pokazali še negativni učinki Trumpove carinske politike in povišanja stroškov za zdravstveno oskrbo, a tudi vojaški posegi utegnejo na dolgi rok imeti negativne posledice na življenja Američanov.

Če se bo v gospodarstvu izkazalo, da predsednikova politika ni v skladu z interesi korporacij, bi utegnili videti drugačnega predsednika, saj Trump običajno reagira na odzive najmočnejših gospodarskih akterjev, meni analitik.

Trump je bil v zadnjem letu še bolj nepredvidljiv kot v prvem mandatu, njegova politika pa je disruptivna tako za ameriško demokracijo kot tudi za ves demokratični svet, je izpostavil Deželan. Iz reakcij voditeljev EU in članic zveze Nato je po besedah analitika razbrati, da se nepredvidljivemu Trumpu ne želijo zameriti, zato se mu dobrikajo in uklanjajo.

V trenutnem zahtevnem geopolitičnem položaju evropski voditelji po Deželanovi oceni kratkoročno nimajo druge možnosti, kot da se poskušajo izogibati konfliktom in popuščajo Trumpovim manjšim zahtevam - predvsem zato, da jim ne bi postavil večjih. A po mnenju analitika bi se Evropa morala poenotiti in poiskati ravnotežje med popuščanjem ter postavljanjem meja ZDA, je dodal.

Da pa bi Evropa lahko dolgoročno zaščitila svoj trg, potrošnike, svoje demokracije in vse pravice, ki jih uživajo državljani EU, pa bo morala delati na ohranjanju močnega gospodarstva in zaščite slednjega z lastnimi varnostnimi zagotovili, torej neodvisno od ZDA, je zaključil Deželan.