Wagenknechtova, ki je po očetu iranskega rodu, je namreč že dolgo nasprotnica politike odprtih mej nemške kanclerke Angele Merkel. Prepričana je namreč, da je popolnoma nerealno zagovarjati stališče, da lahko pride vsakdo v Nemčijo in tu zahteva socialne prejemke.

Za Wagenknechtovo je uvažanje poceni delovne sile iz tujine problem, saj ima to negativne posledice zlasti v slabo plačanih gospodarskih panogah. Prepričana je tudi, da globalizacija koristi samo elitam, medtem ko je večina ljudi poražencev.

Wagenknechtova ni edina levičarka, ki nasprotuje uvažanju tuje delovne sile. Tako je demokratski predsedniški kandidat Bernie Sanders julija 2015 dejal, da odprte meje ogrožajo ameriška delovna mesta in da Wall Street zagovarja reformo zakonodaje o priseljevanju zato, da bi lahko v ZDA pripeljali poceni delovno silo.

"To je predlog bratov Koch (republikanska milijarderja Charles in David Koch, op. p.). Desničarji bi imeli v tej državi radi politiko odprtih vrat, da bi pripeljali različne ljudi, ki bi delali za dva ali tri dolarje na uro. To bi bilo čudovito zanje, jaz pa v to ne verjamem," je še tedaj dejal Sanders.

Za razliko od Wagenknechtove in ameriškega demokratičnega socialista Sandersa pa slovenska Levica Luke Mesca zaenkrat še zagovarja politiko odprtih mej in bi želeli odstraniti ograjo na meji s Hrvaško.