Odbor britanskega parlamenta za notranjepolitične zadeve preiskuje navedbe, da naj bi časnik z objavo podatkov, ki zajemajo tudi dejavnosti britanske agencije za elektronsko prisluškovanje (GCHQ), ogrožal nacionalno varnost.
A kot je včeraj v pričanju, ki ga je prenašala televizija, zatrdil Rusbridger, so on sam in njegovi sodelavci pri Guardianu domoljubi. Navajal je tudi izjave ameriških in britanskih predstavnikov, da časnik z objavami ni povzročil škode.
Prvi mož britanske obveščevalne službe MI5 Andrew Parker je pred časom po drugi strani posvaril, da je objava podrobnosti o delu GCHQ "darilo teroristom", vodja sestrske agencije MI6 John Sawers pa, da si teroristi zaradi razkritij "zadovoljno manejo roke".
Kot je še pojasnil Rusbridger, je Snowden med Guardianom, Washington Postom, nekim krajem v Nemčiji in nekim v Riu de Janeiru razdelil 58.000 dokumentov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Guardian je doslej objavil odstotek dokumentov, ki jih je prejel, je dejal Rusbridger. Na vprašanje, kje je preostalih 99 odstotkov dokumentov, pa je odgovoril, da gre za "zgodbo, ki jo še naprej pišejo".
"Če mislite, da je pametno, da govorim, kje so posamezni dokumenti, vam lahko pišem. Nisem pa prepričan, da je res pametno govoriti o obstoju drugih dokumentov v drugih delih sveta," je dodal.
Pojasnil je še, da so njegovi novinarji Snowdnovo gradivo preučevali "počasi in odgovorno" ter da so se "zelo selektivno odločali" o tem, kaj objaviti. Poleg tega niso objavili nobenih imen, je poudaril.
Razkritja na podlagi Snowdnovih dokumentov so v zadnjih šestih mesecih poleg Guardiana objavljali še ameriška Washington Post in New York Times ter nemški Der Spiegel.
Njihova poročila so razkrila razsežnost vohunjenja ZDA in drugih držav, pogosto za svojimi zaveznicami, kar je v nekaterih primerih povzročilo večje diplomatske spore. Snowden je trenutno v Rusiji, kjer je pridobil začasni azil.