Dogodek so spremljali oboroženi policisti, ki so pred vstopom na prizorišče tudi preiskali vse udeležence. Ti so se zbrali okoli preprostega odra in spomenika, odetega v rdečo, belo in modro barvo francoske zastave.
Francoski predsednik Francois Hollande je odkril spominsko ploščo zraven 10 metrov visokega hrasta, ki so ga na trgu zasadili v spomin na žrtve džihadističnih napadov, ki so Francijo pretresli v letu 2015. Začelo se je z napadom na Charlie Hebdo.
Slovesnost je bila sicer le bled odmev zborovanj, na katerih je 11. januarja lani skoraj štiri milijone Francozov uprizorilo najbolj masovne demonstracije od konca druge svetovne vojne. Takrat se je zborovanj v podporo svobodi izražanja udeležilo tudi več deset tujih voditeljev, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel, izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski voditelj Mahmud Abas.
Slovesnosti ob obletnici napadov, v katerih je pred letom dni umrlo 17 ljudi, so potekale že ves iztekajoči se teden. Hollande je na prizoriščih napadov odkril spominske plošče za žrtve, nanje se je spomnil tudi v nagovoru predstavnikom varnostnih služb, v katerem je pozval k zaostritvi varnostne zakonodaje in boljšemu sodelovanju različnih varnostnih organov.
Ta konec tedna so v želji graditi mostove vrata javnosti odprle francoske mošeje. Nenapovedano je glavno mošejo v Parizu danes obiskal Hollande. "Predsednik je imel kratek pogovor in trenutek prijateljstva in bratstva ob skodelici čaja," so sporočili iz njegovega urada.
Med tistimi, ki so se odločili za obisk mošeje, je bil že v soboto tudi francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Francija bolj kot kdajkoli potrebuje "sodelovanje vseh muslimanov" v državi, je dejal minister. Ob tem pa je poudaril, da bodo proti "pridigarjem sovraštva" v mošejah odločno ukrepali.
V napadu bratov Cherifa in Saida Kouachi na satirični tednik Charlie Hebdo 7. januarja lani je bilo ubitih 12 ljudi. Morilca, ki so ju po dveh dneh na begu v tiskarni severno od Pariza v silovitem strelskem obračunu ubili pripadniki posebnih policijskih enot, sta bila v stiku še z enim skrajnežem, Amedyjem Coulibalyjem.
Ta je dan po napadih na Charlie Hebdo na jugu Pariza ubil policistko, dan kasneje pa za talce zajel stranke v judovskem supermarketu na vzhodu francoske prestolnice. Preden ga je policija poslala v smrt, je ubil štiri ljudi.
Krvavo leto za Francijo so sicer 13. novembra lani zaznamovali še najhujši napadi v francoski zgodovini. Takrat je v seriji usklajenih streljanj in samomorilskih bombnih napadov umrlo 130 ljudi.
Današnji dogodek je bil posvečen vsem žrtvam napadov lanskega leta. Po njih je Francija ostala v šoku, še vedno pa veljajo tudi zelo strogi varnostni ukrepi, vključno z izrednimi razmerami.
Obletnico napadov na Charlie Hebdo je sicer v četrtek zaznamoval poskus napada nekega moškega na policijsko postajo v severnem Parizu. Policisti so napadalca ubili, ozadje napada pa še vedno preiskujejo. Napadalec je bil najverjetneje Tunizijec, ki je živel v nemškem centru za prosilce za azil.