Napad, ki je začel džihadistično klanje po Evropi: pet let od pokola v uredništvu revije Charlie Hebdo

Karikaturist Charb je v izdaji Charlie Hebdoja, ki je izšla prav 7. januarja 2015, objavil še zadnjo karikaturo s svarilnim sporočilom. "V Franciji še vedno ni napadov," je zapisal nad risbo oboroženega džihadista, ki odgovarja: "Počakajte! Za želje imate čas do konca januarja ...".

Malo po 11. uri po srednjeevropskem času je Charb umrl pod streli Cherifa in Saida Kouachija. Brata sta na sedežu tednika in na bližnji ulici ubila 12 ljudi, vključno s člani uredništva, gosti in policisti. "Maščevali smo preroka Mohameda. Ubili smo Charlie Hebdoja," sta kričala na ulici.

Dva dneva pozneje ju je na obrobju Pariza ubila elitna enota francoske žandarmerije. Prav tako 9. januarja pa je na prizorišče stopil njun pomagač Amedy Coulibaly. Za tarčo si je vzel judovsko skupnost - v trgovini košer Hyper Cacher je zajel talce in ubil štiri ljudi. Že dan pred tem je v predmestju Pariza ubil policista.

Odziv na napade v Franciji in po svetu je bil izjemen. V imenu svobode izražanja se je rodilo geslo Jaz sem Charlie. Za svojega so ga vzele tudi množice ljudi, ki so se 11. januarja 2015 v znak solidarnosti zbrale na ulicah številnih mest po svetu. Samo v Parizu jih je bilo več kot milijon. Takratnemu predsedniku Francije Francoisu Hollandu se je pridružilo okoli 50 voditeljev držav.

Številni tako v Franciji kot po svetu sicer tudi niso hoteli "biti Charlie". Marsikomu, ki je po napadih odkril satirični tednik, so se namreč zdele objave Charlie Hebdoja, ki mu ni bilo tuje šokiranje javnosti - ne zgolj z objavami karikatur Mohameda -, korak predaleč, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Francija je bila po napadih pretresena in je spoznala, da je džihadistična grožnja dobila povsem nove razsežnosti. Meseci, ki so sledili, so potrdili začetek novega obdobja, saj se je po pozivih skrajne skupine Islamska država (IS) zvrstilo več napadov.

Črni niz je 13. novembra dosegel vrhunec z najbolj krvavim od vseh. Trojica napadalcev je na območju stadiona Stade de France, v barih in restavracijah v vzhodnem delu Pariza in v dvorani Bataclan skupno ubila kar 130 ljudi. Po najhujšem napadu na svojih tleh po koncu druge svetovne vojne je Francija uvedla izredne razmere, ki so bile v veljavi do novembra 2017.

Pet let pozneje se v državi začenja novo, pravosodno poglavje napadov. Od maja do julija bodo v Parizu sodili 14 ljudem, ki so obtoženi, da so bratoma Kouachi in Amedyju Coulibalyju nudili logistično podporo.

Časnik Charlie Hebdo tudi po pretresu še vedno obstaja, je pa močno usahnila njegova naklada. Kot je v pogovoru za dnevnik Ouest France dejal urednik tednika Riss, naloga ni lahka, saj da je dandanes že vse bogokletno. Vendarle pa gre za to, da želijo bralce pripraviti do razmisleka, jih spodbuditi k bojevitosti in jim dati upanje, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Carlie Hebdo z upadanjem naklade deli usodo karikatur na splošno, ki po poročanju AFP v svetu veljajo za ogrožen žanr, tudi v luči družbenih omrežij, ki jih lahko zelo hitro zajame val ogorčenja.