Popoln Sončev mrk je svojevrsten astronomski pojav - do njega pride, ko Luna preide med Sonce in Zemljo ter popolnoma zakrije Sonce. Nebo potemni, kot bi bila zora ali mrak.
Omračeno nebo so v ponedeljek okrog 11. oziroma 20. ure po srednjeevropskem času najprej zagledali na zahodni obali Mehike. Pot Sončevega mrka se je nato kakih šest ur nadaljevala v loku prek osrednjega dela Mehike, čez jug in srednji vzhod ZDA, kjer je med drugim prečkala mesta Dallas, Cleveland in Columbus, končala pa se je na obalah kanadske Nove Fundlandije.
V ZDA je imelo Sončev mrk možnost v polnosti doživeti okrog 32 milijonov ljudi, kolikor jih po ocenah Nase živi znotraj 185 kilometrov širokega t. i. pasu popolnosti, kjer je Luna za približno štiri minute popolnoma zakrila Sonce. Še 150 milijonov ljudi pa prebiva manj kot 320 kilometrov od tega pasu.
Zlasti na tem območju popolnega mrka so dogajanje spremljali številni dogodki, festivali in posebej organizirani ogledi pojava.
V mestu Russellville v zvezni državi Arkansas je tako denimo usodni da tik pred potemnitvijo neba skupaj dahnilo 300 parov. Ko se je nebo znova razsvetlilo, so udeleženci že stregli poročno torto in plesali, poroča britanski BBC.
Turisti so se na obeh straneh meje gnetli tudi pri Niagarskih slapovih, kjer je pot Sončevega mrka iz ZDA prestopila v Kanado. Pogled na nebo so jim sicer sprva ovirali gosti sivi oblaki, a ravno pravi čas so se ob vzklikih množice razpršili in razkrili zakrito Sonce.
Nastanitve na lokacijah, ki so veljale kot najboljše za ogled mrka, so bile razprodane več mesecev vnaprej, med drugim v Teksasu, Arkansasu, Ohiu in Mainu.
Letalska družba Delta je na poti popolnosti izvedla dva posebna leta, številne šole na območju so ostale zaprte, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Številna velika ameriška mesta sicer niso imela te sreče, da bi lahko mrk videle v celoti, a pojav je bil marsikje, med drugim v New Yorku, vseeno vreden ogleda in je na določene točke pritegnil na stotine ljudi.
Mrk je ponudil tudi posebno priložnost za znanstvenike. Ameriška vesolja agencija Nasa je denimo izstrelila tri rakete - pred, med in po mrku -, da bi izmerila spremembe, ki jih za ionosfero pomeni nenadna zatemnitev. Prinesel je tudi možnost za preučevanje Sončeve korone, zunanje plasti njegove atmosfere, ki je običajno skrita pogledu.