»Preveč sem kadil, a nikoli marihuano,« pravi Schäuble. V mladosti je tako kot njegovi vrstniki sanjaril o Brigitte Bardot, filmski slačipunci in seks simbolu konca 50-tih in 60-tih let prejšnjega stoletja. Malce šegavo je dodal, da je ponosen, kar je na svoja stara leta 1991 na podelitvi nagrad Bambi lahko poljubil Audrey Hepburn, hollywoodsko filmsko zvezdnico svoje mladosti.
Čeprav je Schäuble krščanski demokrat, pa je leto 1968 zanj začetek modernizacije Nemčije. Pravi, da ni bil navdušen nad šefom bavarske CSU Strauß in njegovimi izjavami v slogu: »Rajši hladna vojna kot topli brat«.
Schäuble je bil v nemški bundestag prvič izvoljen leta 1972. 70-leta so Zahodno Nemčijo zaznamovali krvavi teroristični napadi skrajnolevičarske organizacije RAF (Frakcija Rdeče armade). Kako napeti so bili tisti časi, kažejo predlogi prej omenjenega Straußa, da bi za vsakega talca, ki bi ga umorila RAF, ustrelili enega zaprtega terorista RAF.
Padali so tudi predlogi, da bi oborožili vse poslance bundestaga. Schäuble se tudi spominja, kako so se vsi bali, da bi sedli v avto skupaj s Helmutom Kohlom, saj so pričakovali napad RAF na Kohla, ki je bil vodja opozicije.
Schäuble ni bil prepričan, da bo dočakal združitev Nemčije, a ta je prišla oktobra 1990. Schäuble je bil eden od ključnih arhitektov združevanja Nemčije. Bil je podpisnik pogodbe o združitvi, s katero se je nekdanja komunistična Vzhodna Nemčija pridružila združeni Nemčiji.
Je tudi zaslužen za prenos prestolnice združene Nemčije iz Bonna v Berlin, zaradi česar je postal častni meščan Berlina. Bil je tudi desna roka nekdanjega kanclerja Kohla, vsi so ga videli kot njegovega naslednika na kanclerskem položaju.
V pogovoru za Stern je Schäuble razkril, da se ne spominja dogodkov po strelih. Kako je obležal na tleh, je videl le na fotografijah.
Toda prišli so slabi časi: 12. oktobra 1990 je na predvolilnem shodu nanj streljal Dieter Kaufmann, duševni bolnik, ki je trpel za shizofrenijo. Na Schäubla, ki je bil takrat notranji minister, je izstrelil dva naboja iz revolverja in mu poškodoval hrbtenico. Od takrat je Schäuble priklenjen na invalidski voziček.
V pogovoru za Stern je Schäuble razkril, da se ne spominja dogodkov po strelih. Kako je obležal na tleh, je videl le na fotografijah.
Glede sporne odločitve nemške kanclerke Angele Merkel, da septembra 2015 odpre vrata za migrante in begunce, je dejal, da je treba pomagati ljudem v stisku. Nemčija tudi ni mogla pustiti na cedilu svoje južne sosede Avstrije.
Prepričan je tudi, da je bila odločitev o odprtju meja slabo pojasnjena ljudem. »Moramo pomagati več ljudem, ne moremo pa rešiti trpljenja na svetu tako, da bi vsi prišli k nam,« pravi Schäuble.
V intervjuju je tudi povedal, da si ni nikoli brezpogojno želel postali nemški kancler. »Človek ne sme biti nesrečen, če ne postane kancler.«
