Resolucijo o Poljski so podprli tudi slovenski evroposlanci. Kot je zapisal Milan Zver, so sicer imeli pomisleke. „V eni od članic lahko zapro brez vsakršnih dokazov predsednika opozicije in tako vplivajo na volilni izzid – pa se evropske inštitucije, vključno s parlamentom, ne zganejo, v drugi pa je razlog za »monitoring« že sporna zamejnava dela sestave ustavnega sodišča,“ je zapisal Zver. Kljub temu so jo podprli, saj menijo, da mora imeti EU mehanizem, ki bi inštitucijam EU dovoljeval korektno ukrepanje v državah članicah, kjer se teptajo človekove pravice in vladavina prava. In ravno v tem je težava: na Poljskem je vladavina prava, demokracija še nikoli ni bila v tako dobri kondiciji, kot je zdaj, človekove pravice v univerzalnem smislu niso teptane. Gre za vseevropsko gonjo proti vladajoči domoljubni stranki Zakon in pravičnost (PiS), ki so jo sprožili levičarski mediji, češ da je demokracija na Poljskem po lanskih volitvah umrla, zamolčali pa so marsikaj.
Začelo se je, ko je poljski parlament (sejm) sprejel zakon, da se poslej sodbe ustavnega sodišča sprejemajo z dvotretjinsko in ne več navadno večino. Poleg tega morajo biti pri odločanju o najbolj spornih primerih po novem navzoči 13 od skupaj 15 namesto dosedanjih devetih sodnikov. To naj bi bil napad na pravno državo s strani vladajoče PiS. Zamolčali pa so, kaj se je dogajalo pred volitvami, ko je vladala koalicija PO-PSL: Državljanska platforma (PO) in Poljska ljudska stranka (PSL). Ta vlada je med majem (predsedniške volitve, ko je predsednik postal Andrzej Duda iz stranke Zakon in pravičnost) in oktobrom 2015 (ko je zmagala stranka Zakon in pravičnost) kršila ustavo, spremenila zakon o ustavnem sodišču in imenovala sebi naklonjenih 14 ustavnih sodnikov. In ravno zaradi teh kršitev je šla konec lanskega leta stranka Zakon in pravičnost v spremembe: 9 od 15 članov ustavnega sodišča je še vedno takih, ki jih je na nedemokratičen način imenovala koalicija PO-PSL.
Enako je z domnevno kršitvijo svobode medijev in pravice do zasebnosti. Nikogar v EU pred jesenjo 2015 ni zanimalo, kako koalicija PO-PSL tepta svobodo medijev, ustrahuje novinarje in krši pravico do zasebnosti. V osmih letih vladanja je PO-PSL dala mandat tajni službi, da je nadzorovala kar 2,177,000 telefonskih računov. Imela je pravico dostopa do telefonskih izpiskov, IP naslovov, pooblastilo za zbiranje občutljivih osebnih podatkov. In naprej. Maja 2011 so agenti Agencije za notranjo varnost opravili hišne preiskave pri novinarjih Gazete Polske Codziennie (CPG), ker se je njihova satirična spletna stran norčevala iz predsednika Poljske Bronisława Komorowskega. Junija 2014 so isti agenti vdrli na sedež tednika Wprost, potem ko je uredništvo s posnetki razkrilo, kako zapravljiva je vlada. Decembra 2014 sta bila aretirana novinarja Tomasz Gzela (PAP – Poljska tiskovna agencija) in Jan Pawlicki (Telewizja republika), ker sta preiskovala lokalne volilne odbore in podvomila v rezultate volitev za varšavskega župana. Novinarji, ki so se zavzemali za neodvisno preiskavo letalske nesreče v Smolensku aprila 2010, v kateri je umrlo 96 ljudi, med drugim tudi Lech Kaczynski in njegova žena Maria, so bili odpuščeni. Cezaryja Gmyza so odpustili iz uredništva Rzeczpospolita (dnevnik v lasti države), ker je objavil informacijo, da so v razbitinah letala našli sledi razstreliva TNT. Ta informacija je bila kasneje potrjena.
To so politično korektni mediji, ki strašijo Evropo pred domoljubnimi strankami ter jih zmerjajo z rasističnimi in fašističnimi, spregledali oziroma namerno zamolčali svoji javnosti.
Tudi zato so poljski navijači januarja med kvalifikacijsko tekmo za olimpijske igre v odbojki med Nemčijo in Poljsko razvili velik transparent, na katerem je pisalo: »Zaščitite svoje ženske, ne našo demokracijo«. Sporočilo Poljakov se je nanašalo na množično nasilje migrantov na silvestrsko noč v Kölnu ter na žuganje nemških politikov poljski vladi zaradi sprejema novega medijskega zakona. Navijači so pač menili, naj se Nemci ne vmešavajo v notranje zadeve Poljske in naj rajši poskrbijo, da bodo Nemke varne.