Holokavst, znan tudi kot šoa oziroma šoah, je bil genocid na evropskimi Judi med drugo svetovno vojno. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti ter njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma približno dve tretjini evropskih Judov. Umore so večinoma izvajali s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v koncentracijskih taboriščih, ki so jih večidel vzpostavili v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem.
Poleg Judov, ki so jih pobili daleč največ, so nacisti med drugim umorili tudi več milijonov Sovjetov, več kot milijon Poljakov, na sto tisoče Romov, južnih Slovanov in invalidov, pa tudi več tisoč homoseksualcev, je razvidno s spletne strani Holocaust Encyclopedia ameriškega spominskega muzeja holokavsta v Washingtonu.
Samo v taborišču Auschwitz-Birkenau na jugu Poljske so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Taborišče, ki je bilo največje in najbolj zloglasno, je 27. januarja 1945 osvobodila Rdeča armada. Od leta 2006 se v skladu z resolucijo ZN ta dan obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
Na lokaciji nekdanjega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer zdaj deluje muzej, bodo 78. obletnico osvoboditve obeležili s slovesnostjo, ki bo potekala pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude. Udeležila se je bo tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Osrednja tema bo proces načrtovanja, ustvarjanja in širjenja sistema razčlovečenja in genocida v Auschwitzu, ki ga posebej močno opredeljujejo besede enega od preživelih, da "Auschwitz ni padel z neba", piše na spletni strani muzeja.
Obletnico osvoboditve omenjenega taborišča bodo v Evropskem parlamentu s slovesno sejo obeležili že v četrtek. Na njej bo poslance nagovoril izraelski predsednik Jicak Hercog, ki bo kasneje s predsednico parlamenta Roberto Metsola odkril tudi spominsko obeležje žrtvam holokavsta pred plenarno dvorano parlamenta v Bruslju.
Žrtev holokavsta so se že v ponedeljek spomnili na Evropski komisiji, kjer so skupaj s švedskim predsedstvom Svetu EU, Mednarodno zvezo za spomin na holokavst in drugimi soorganizatorji gostili konferenco z naslovom "Spomin na preteklost. Oblikovanje prihodnosti".
EU bo prav tako soorganizirala slovesnost ZN, ki bo v petek potekala v Ženevi. Ob tem so v napovedi dogodka opozorili, da je antisemitizem pripeljal do holokavsta, vendar se ni končal z osvoboditvijo nacističnih koncentracijskih taborišč.
"Ob širjenju napačnih informacij in dezinformacij ter ob številnih svetovnih voditeljih, ki manjšine obravnavajo kot grešne kozle, je izobraževanje mlajših generacij o holokavstu najboljši protistrup. To je najboljše orodje za boj proti nestrpnosti in fanatizmu ter zagotovilo, da bo sporočilo Nikoli več odmevalo v prihodnjih generacijah," so zapisali.
Žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v svoji poslanici ob začetku redne seje DZ v ponedeljek poudarila, da se moramo vsi boriti proti sodobnim oblikam antisemitizma in sovraštva. Obenem je opozorila, da se sovražni govor, ki preplavlja socialna omrežja in se zažira v spletne razprave, vse bolj širi tudi v političnem diskurzu.
Pred tem so se v nedeljo žrtev holokavsta s spominsko slovesnostjo v Ljubljani spomnili tudi pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostna govornica, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je ob tem poudarila, da si je treba prizadevati za zajezitev kulture sovraštva, saj ta lahko privede do najhujšega nasilja in zla.
Osrednja spominska slovesnost v Sloveniji bo v petek, organizirajo jo Judovski kulturni center Ljubljana, Mini teater, Judovska skupnost Slovenije ter Liberalna judovska skupnost Slovenije, slavnostna govornica predsednica DZ.
Spominska slovesnost s polaganjem venca bo tudi na Judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi, v Mariboru pa bodo odprli dokumentarno razstavo Kljub vsemu - Preživeti!