Spomin na genocid v Ruandi spremljajo očitki na račun Francije in sveta

Ruandski predsednik Paul Kagame je danes najprej prevzel baklo, ki je pred tem tri mesece potovala po državi, in prižgal ogenj v nacionalnem spominskem centru za žrtve genocida v Kigaliju. Ta bo sedaj gorel sto dni - toliko je namreč trajalo, da so hutujski skrajneži leta 1994 pobili kar 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujev.

Sledila sta polaganje vencev in nato osrednja slovesnost na stadionu Amahoro. Stadion je preplavilo na tisoče ljudi. Mnoge so ob spominih na grozovito dogajanje pred 20 leti prevzela čustva, piše francoska tiskovna agencija AFP. Že v nedeljo se je na stotine ljudi zbralo na spominski maši v katoliški cerkvi v Kigaliju, ki je bila eno od prizorišč množičnih pobojev.

Med visokimi gosti na današnji slovesnosti so bili poleg Ban Ki Moona med drugim še predsednik Ugande Yoweri Museveni, bivši južnoafriški predsednik Thabo Mbeki in nekdanji britanski premier Tony Blair, ki je sedaj svetovalec ruandske vlade.

Predstavnika Francije medtem ni bilo - pravosodna ministrica Christiane Taubira je obisk odpovedala v nedeljo, potem ko je Kagame Franciji znova pripisal sokrivdo pri genocidu. Veleposlanik Francije v Ruandi Michel Flesch je nato danes sporočil, da tudi njega ne bo, saj so ga z ruandskega zunanjega ministrstva obvestili, da ni več akreditiran za slovesnosti.

Francija je bila pred genocidom zaveznica nacionalistične hutujske vlade. Kagame je v nedeljo ponovil že stare očitke, da je sodelovala v političnih pripravah na genocid, pa tudi da so njeni vojaki, ki so bili po začetku krvavega nasilja leta 1994 poslani v Ruando, podpirali in aktivno sodelovali v pobojih.

Francoski predstavniki so v preteklosti že večkrat zanikali, da bi Francija podpirala, urila, oboroževala ali kakorkoli usmerjala hutujske sile. Francoska parlamentarna preiskovalna komisija je leta 1998 državo tudi oprostila odgovornosti za poboj. Poslanci so tedaj sicer dodali, da je Pariz med letoma 1990 in 1994 res podpiral ekstremistično ruandsko vlado.

Genocid v Ruandi je bil eden najhitrejših, hkrati pa tudi eden tistih, ki bi ga mednarodna skupnost lahko preprečila, če bi ukrepala odločneje in hitreje. To je danes priznal tudi sam generalni sekretar ZN.

"Številni uslužbenci Združenih narodov in drugi so pokazali izjemen pogum. A lahko bi naredili veliko več. Morali bi narediti veliko več. V Ruandi so bili vojaki umaknjeni, ko so jih ljudje najbolj potrebovali," je izjavil Ban in obenem spomnil, da so samo leto kasneje dopustili tudi pokol nedolžnih v Srebrenici. "Sramota ostaja, tudi generacijo po teh dogodkih," je dodal.

Že v nedeljo je Ban mednarodno skupnost tudi pozval, naj ne dopusti, da bi Srednjeafriška republika, ki je po državnem udaru marca lani padla v vrtinec nasilja, postala nova Ruanda.

Za povod morije v Ruandi velja sestrelitev letala s takratnima ruandskim in burundijskim predsednikom, Juvenalom Habyarimanom in Cyprienom Ntaryamiro 6. aprila 1994 v Kigaliju. Hutujski skrajneži so dejanje pripisali Tutsijem in v samo nekaj urah je izbruhnila državljanska vojna.

Hutujske milice, vojska in ostanki Habyarimanove garde so začele pogrom nad plemenom Tutsi, ki je predstavljalo kakih deset odstotkov prebivalstva. Tarča skrajnežev so bili tudi zmerni Hutuji, ki niso želeli sodelovati z njimi. Pokoli so se končali julija, ko je v Kigali vkorakala Ruandska patriotska fronta (RPF), uporniško gibanje Tutsijev, in prevzela nadzor nad državo.

Med državljansko vojno je iz Ruande zbežalo več kot dva milijona beguncev, večinoma zmernih Hutujev. Umaknili so se v sosednje države Burundi, Tanzanijo, Ugando in Demokratično republiko Kongo, takratni Zaire.

Na žrtve genocida so se že v nedeljo spomnili ameriški predsednik Barack Obama, visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton in papež Frančišek.

Obama je obenem opozoril, da genocid v Ruandi "ni bil niti nesreča niti neizbežen", ampak je šlo za "namerno in sistematično delovanje človeških bitij, da uničijo druga človeška bitja". "Genocid, ki se ga spominjamo danes - in neuspeh sveta, da bi se nanj hitreje odzval - nas vse spominja, da imamo vedno možnost izbire," je še poudaril.