Soočenje ameriških demokratskih predsedniških kandidatov brez žalitev in poniževanj

"Na tem odru ni nihče poniževal žensk, nihče ni dajal rasističnih izjav o novih priseljencih, nihče ni govoril grdo o drugih Američanih zaradi verskih prepričanj," je debato sklenil nekdanji guverner Marylanda Martin O'Malley. Njegove izjave so letele predvsem na vodilnega republikanskega kandidata Donalda Trumpa, ki ga je označil za karnevalskega kričača.

Trumpa potem ni omenjal nihče več razen v okviru celotne kaste ameriških milijarderjev, ki lahko v primeru zmage kateregakoli od demokratskih kandidatov pričakujejo višje davke, s katerimi bi uvedli brezplačno visoko šolstvo, pravo zdravstveno reformo, povišanje minimalne plače, porodniški dopust in podobne pobude.

Od treh kandidatov, ki jih ankete komajda zaznavajo, je svoji kampanji nekoliko pomagal le O'Malley. Nekdanji guverner Rhode Islanda Lincoln Chaffee je prestop od republikancev med neodvisne in nazadnje med demokrate utemeljil s tem, da so njegova stališča ista, kot so vedno bila, premaknile pa so se stranke.

Nekdanji senator iz Virginije Jim Webb je ostal v spominu z nenehnimi pritiski na voditelja, da mu ne da dovolj časa za besedo, volivce pa je nekdanji marinec in veteran vietnamske vojne verjetno prestrašil z odgovorom na vprašanje o tem, na katere politične sovražnike je najbolj ponosen. S togo vojaško držo je odgovoril, da na Vietnamca, ki ga je ranil z bombo, in z nasmehom dodal, da ga ni več med živimi.

V ozadju soočenja je bil podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki ga ni bilo na odru in po torkovi predstavi vodilne kandidatke Hillary Clinton se najverjetneje ne bo odločil za kandidaturo. Pred soočenjem je imela največ za izgubiti, kar se ni zgodilo, in prvi odzivi analitikov govorijo, da je imela odličen večer.

"Mislim, da je odgovor precej očiten," je odgovorila Clintonova na vprašanje, kako se bo njena administracija razlikovala od predsednika Baracka Obame. "Mislim, da bi bila prva predsednica velika sprememba za ZDA," je bila le ena od številnih izjav, s katerimi je pokazala, da ni zastonj v politiki že skoraj pol stoletja.

Clintonova je brez očitne agresije zadala udarec senatorju iz Vermonta, ki se ji je v anketah najbolj približal, ko je dejala, da ni dovolj odločen proti orožarskemu lobiju. Sanders je opozarjal, da prihaja iz Vermonta, kjer je orožarska kultura vraščena v družbo.

Sanders Clintonove ni napadal, ampak ravno nasprotno. Ko je prišlo neizogibno vprašanje o njenem zasebnem strežniku elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, je Sanders dejal, da je Američanom res dovolj poslušanja o njeni elektronski pošti in dvorana je zaploskala. Clintonova se je strinjala in se Sandersu zahvalila, voditelji soočenja pa so bili prisiljeni zamenjati temo.

Clintonova je kritike O'Malleyja preventivno uničila, ko se mu je zahvalila, da jo je podprl za predsednico leta 2008, napade zaradi njenega senatnega glasu za invazijo na Irak leta 2003 in vprašanje presoje, ki jih ta glas sproža, pa je gladko zadušila z opombo, da si jo je Obama leta 2009, ko jo je premagal v veliki meri ravno zaradi Iraka, izbral za državno sekretarko.

Največjo ost pa je prihranila za republikance, ki jih je obtožila, da se vedno pritožujejo nad veliko vlado in porabo, nimajo pa nič proti, če ta velika vlada ženskam prepove splav. Sandersa, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je ujela na levi nogi še pri vprašanju kandidatom, ali so kapitalisti.

Sanders je dejal, da ni za kazino kapitalizem, v katerem ima manjšina vse, ostali pa nič, in priporočil, da bi se morale ZDA zgledovati po Danski in drugih skandinavskih državah. "Mi nismo Danska. Dansko imam rada, ampak mi smo ZDA," je dejala ter svetovala, da morajo kapitalizem ubraniti pred samim seboj in preprečiti njegove izpade, ne pa mu nasprotovati.

Sanders je požel velik aplavz, ko je pozval k politični revoluciji množice, ki naj pride na volitve in s tem izniči vpliv milijarderjev, ki skušajo kupiti volitve za svoje kandidate. Sicer pa večjih razlik med kandidati glede glavnih vprašanj, ki zanimajo volivce, ni bilo.

Vsi so za reforme kazenskega sistema, zaščito pravic temnopoltih pred policijskim nasiljem, zdravstvo, višje plače, pravice priseljencev, reformo finančnega sistema in kaznovanje bankirjev, ki ogrozijo družbo s tveganji in pohlepom, ter zmanjšanje stroškov za študij, pri čemer gre Sanders najdlje z uvedbo brezplačnega visokega šolstva. Clintonova meni, da bi morali mladi spoznati, kaj pomeni delati in sofinancirati lastno šolanje.

Clintonova še ne bi takoj legalizirala marihuane, za nekdanjega sodelavca Agencije za nacionalno varnost Edwarda Snowdna pa je menila, da bi moral v zapor. Tudi O'Malley je menil podobno in dodal, da se Snowden pač ne bi smel zateči po zaščito k Vladimirju Putinu.

Clintonova je skozi debato hvalila zunanjepolitične poteze Obame, kjer je pokazal odločnost, ostali pa tiste, kjer je omahljiv, kot pri Siriji. Sanders je moral povedati, da ni pacifist in bo šel v vojno, če bo to res potrebno.