Sodišče ZN: Ni dokazov, da sta Asad in Hezbolah vpletena v umor libanonskega premierja Haririja

Sodišče bo danes izreklo sodbo v primeru umora Haririja, za katerega so obtoženi štirje pripadniki Hezbolaha. Obtoženi so zarote s ciljem umora Haririja in 21 drugih ljudi. Sodijo jim v odsotnosti.

"Sodni senat je mnenja, da sta Sirija in Hezbolah lahko imela motiv za odstranitev Haririja in njegovih političnih zaveznikov, vendar pa ni dokazov, da je bilo vodstvo Hezbolaha vpleteno v umor in ni direktnih dokazov o vpletenosti Sirije," je povedal sodnik Re, poroča agencija Reuters na svoji spletni strani.

Ugotovili so tudi, da je napad izvedel samomorilski napadalec, da pa njegove identitete ni bilo mogoče ugotoviti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sodišče bi moralo težko pričakovano razsodbo objaviti že 7. avgusta, a so razglasitev preložili iz spoštovanja do smrtnih žrtev silovite eksplozije, ki je 4. avgusta uničila skoraj polovico Bejruta in v kateri je umrlo najmanj 178 ljudi, več kot 6000 jih je bilo ranjenih. Eksplozija je v Libanonu sprožila proteste, zaradi katerih je odstopila vlada Hassana Diaba.

Predsedujoči sodnik David Re je danes ob začetku izreka pozval k minuti molka v spomin na vse žrtve te katastrofe. Sodišče je sicer danes strogo varovano, na objavi razsodbe pa so med drugim prisotni Haririjev sin Saad, tudi sam nekdanji premier Libanona, in številni drugi libanonski politiki.

Mednarodno sodišče, ki deluje v predmestju Haaga Leidschendam, je o primeru, ki je bistveno zaznamoval prihodnje dogajanje v Libanonu in širše na Bližnjem vzhodu, razsodilo več kot 15 let po samem napadu - po mnenju mnogih prepozno. V njem je 14. februarja 2005 v Bejrutu poleg nekdanjega premierja umrlo še 21 ljudi, 226 je bilo ranjenih.

Hariri je takrat obiskal parlament ter se zatem ustavil v neki restavraciji. Čeprav naj bi bila pot njegove kolone šestih vozil strogo varovana skrivnost, jih je nekaj minut po odhodu iz restavracije presenetil tovornjak bomba. Eksplozija je imela moč približno ene tone TNT. Na cesti je nastal približno deset metrov velik krater.

Haririjeva kolona vozil je bila uničena. Hariri je bil ubit skupaj z vsemi varnostniki in ministrom za gospodarstvo Basselom Fleihanom. Številna druga vozila so bila uničena in jih je zajel ogenj. Porušilo se je celo nekaj stavb v bližini, popokala so številna okna.

Umor enega najbolj vidnih sunitskih politikov, ki je pred tem dvakrat vodil libanonsko vlado, je v Libanonu sprožil proteste proti takratni prosirski vladi. Po dveh tednih protestov je libanonska vlada odstopila, Sirija pa je iz države po 29 letih umaknila svoje vojake, kar je zahteval tudi Hariri. Tako Hezbolah kot Sirija vseskozi zavračata očitke o odgovornosti za napad.

Hariri vse do danes med mnogimi Libanonci uživa velik ugled zaradi svoje osrednje vloge pri obnovi versko razklane države, potem ko je bila ta uničena v državljanski vojni v letih 1975-1990. Tožilstvo je na sojenju v Haagu ocenilo, da je bil ubit, ker je predstavljal preveliko grožnjo sirskemu vplivu v Libanonu.