Velika Britanija je po referendumu junija 2016, na katerem so se Britanci s tesno večino odločili za brexit, postopek za prenehanje članstva v EU sprožila 29. marca lani s sprožitvijo 50. člena Pogodbe o Evropski uniji, zaključil pa naj bi se 29. marca prihodnje leto.

Kot je sodišče še zapisalo v razsodbi, lahko britanske oblasti o preklicu odločitve za brexit odločijo po demokratičnem procesu, ki bo v skladu z ustavo. O tej nedvoumni in brezpogojni odločitvi morajo pisno obvestiti Evropski svet.

Sodišče je še pojasnilo, da bi Velika Britanija s preklicem odločitve o izstopu iz EU ostala članica unije, njen status se ne bi spremenil, postopek za izstop pa bi se končal.

Sodišče EU je tako sledilo mnenju generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sanchez-Bordone. Ta je prejšnji torek objavil mnenje, da se Velika Britanija še vedno lahko enostransko odloči in umakne napoved odhoda iz EU.

Pobudo za presojanje o tem vprašanju je na škotsko sodišče skupaj s poslanskimi kolegi vložil škotski poslanec Andy Wightman. Zadeva je pred Sodišče EU prišla v začetku oktobra, v Luxembourgu pa so se odločili za pospešen postopek, da bi sprejeli odločitev še pred 29. marcem 2019, torej pred predvidenim brexitom.

Današnja odločitev Sodišča EU je okrepila upanje nasprotnikov brexita, da bo na Otoku nov referendum o članstvu v EU. Lahko bi vplivala tudi na odločitev britanskih poslancev, ki bodo po napovedih v torek zvečer glasovali o potrditvi predlaganega dogovora o brexitu, ki ga je vlada premierke Therese May z EU sklenila 13. novembra. Zaenkrat kaže, da predlog ne bo dobil dovolj podpore.

V tem primeru bi lahko padla vlada Mayeve, Velika Britanija pa bi bila že nevarno blizu brexitu brez dogovora. To pa bi lahko državo pahnilo ne le v politično krizo, ampak tudi v recesijo, po oceni centralne banke celo hujšo, kot je bila zadnja finančna kriza.