Nedavni dogodki na mednarodnih trgih so svetovno ceno sodčka nafte v maju dvignili nad 120 ameriških dolarjev (USD). Cena soda surove nafte je rekord dosegla v prvi polovici junija, ko je presegla 130 USD. Ekonomski analitiki so v iskanju razlogov za eskalacijo cene nafte na svetovnih trgih navajali različne vzroke. Nekateri vzrok za rekordno zvišanje cene nafte v primerjavi s povprečno ceno leta 2007 iščejo v špekulativnih motivih na blagovnih borzah, drugi v politični ekonomiji.
Črnogledi analitiki napovedujejo zvišanje cene za sodček nafte na več kot 200 USD, to pa je mogoče le stežka utemeljiti na verodostojni analitični napovedi, saj relativno ceno nafte na mejo 200 USD lahko pripeljejo kvečjemu potres v državah izvoznicah nafte ter teroristični napadi. Upoštevajoč gibanje cene nafte v zadnjem stoletju, so bile podražitve nafte večinoma posledica izkrivljanj v ponudbi. Večina držav izvoznic nafte so članice OPEC. OPEC kot kartelna organizacija nadzira tako ceno kot ponujeno količino nafte na svetovnih trgih. Monopolna moč OPEC se je povečala med iraško-iransko vojno, ko je tržna cena zanjo na svetovnih borzah podirala takratne rekorde.
Izvori v povpraševanju
Nedavno je ameriški predsednik George W. Bush ob obisku Riada, prestolnice Savdske Arabije, voditelje kraljevine pozval k povečanju črpanja nafte, s čimer bi se po njegovem umirila cena zanjo. V ozadju tega gibanja politični vpliv ni povsem izključen, a vendar je svetovna tržna cena nafte odvisna od ponudbe in povpraševanja. Ponudniki nafte lahko ponudijo več pri višji ceni. Gonilo rasti cene nafte je večje povpraševanje po surovi nafti v državah uvoznicah, ki hkrati dosegajo visoko gospodarsko rast ter uvažajo izjemno velike količine surove nafte. Mednarodni denarni sklad je v poročilu World Economic Outlook (2008) pokazal, da v razvijajočih se trgih naraščata transportno povpraševanje kot tudi povpraševanje po surovinah. Visoka gospodarska rast ekonomij v razvoju, kot sta indijska in viet- namska, pomeni tudi večji pritisk na povpraševanje po surovinah, ki dviguje tržno ceno nafte kot surovega proizvoda. Države v razvoju pa so v zadnjih letih imele močno ekspanzivno monetarno in fiskalno politiko, to pa je prineslo nižjo obrestno mero, veliko povečanje investicij in večjo državno porabo. To pa je povečalo tudi pritisk na dvigovanje cene surove nafte na svetovnih trgih.