Pred vrhom je neuradno zaokrožil scenarij, po katerem naj bi bil kandidat za predsednika Evropske komisije socialist Frans Timmermans, konservativci naj bi dobili položaj predsednika Evropskega parlamenta in visoki zunanjepolitični položaj, položaj predsednika Evropskega sveta pa liberalci.
Tako naj bi se bila dogovorila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron ob robu vrha skupine G20 v Osaki, zato se je tega domnevnega dogovora v medijskih krogih že prijelo ime "suši kompromis".
Timmermansu sicer že od začetka nasprotuje višegrajska četverica, nenaklonjena naj bi mu bila tudi Italija. Da ta scenarij verjetno ne bo obstal, pa so pokazale izjave voditeljev iz konservativnih vrst ob prihodu na vrh. Tako hrvaški premier Andrej Plenković kot njegov irski kolega Leo Varadkar sta jasno povedala, da Timmermans med konservativnimi voditelji nima podpore.
Kandidata za predsednika komisije voditelji predlagajo z okrepljeno kvalificirano večino. To pomeni, da potrebuje podporo 72 odstotkov članic in 65 odstotkov prebivalstva unije. Nato ga mora podpreti Evropski parlament z absolutno večino.
Ob vseh teh zapletih je bila najprej predvidena enourna zamuda, nato še 45-minutna, potem so začetek zasedanja preložili za nedoločen čas, do konca posvetovanj, na koncu pa se je začel s triinpolurno zamudo. Ta zamik potrjuje besede Merklove in več drugih voditeljev, da bodo pogajanja težka in da bo noč dolga.
Voditelji naj bi nocoj odločili o predsednikih Evropske komisije in Evropskega sveta ter visokem zunanjepolitičnem položaju, odločitev o predsedniku Evropske centralne banke pa naj bi po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona sprejeli pozneje.
Del kadrovskega rebusa je tudi položaj predsednika Evropskega parlamenta, a o tem ne odločajo neposredno voditelji, temveč ga izberejo evropski poslanci, ki naj bi to storili v sredo.
Evropski parlament bo izvolil svojega predsednika neodvisno od izida vrha EU, je danes v Bruslju poudaril njegov dosedanji predsednik Antonio Tajani. Ustanovna seja parlamenta se začne v torek, volitve predsednika so predvidene v sredo.
Neuradno se je sicer v minulih dneh omenjala tudi možnost, da bi lahko parlament glasovanje o predsedniku preložil na sredino julija, ko je predvideno drugo zasedanje parlamenta.
Tajani je danes ponovil, da parlament vztraja pri konceptu spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik Evropske komisije postal vodilni kandidat evropskih strank za evropske volitve.
Tajani, sicer član desnosredinske EPP, vztraja tudi pri načelu, da bi moral to biti vodilni kandidat zmagovalke volitve, torej EPP, kar pomeni Manfred Weber.
A enotnosti v parlamentu glede tega ni, saj vsaka politična družina navija za svojega kandidata, liberalci pa konceptu na sploh nasprotujejo, dokler ne bo nadnacionalnih list.
Večine v podporo Webru ni. Kot kaže, prav tako ni večine za Timmermansa. Trenutno se tako zdi, da kompromisa ni na obzorju in da se bodo voditelji nocoj razšli brez dogovora.
Tudi irski premier Varadkar je poudaril, da ni nikakršnega jamstva, da bo kompromis o svežnju imenovanj mogoče doseči nocoj.
Premier Marjan Šarec je ob prihodu na izredni vrh EU ocenil, da predlog o razdelitvi vodilnih položajev, ki je tedaj krožil, ni slab: "Zdaj smo videli nek predlog. Za moje pojme to ni slab predlog. Tudi če bi se tako zgodilo, je to kar dober predlog." A na konkretnejša vprašanja je odgovoril le, da je težko ob prihodu na vrh opisovati podrobnosti.
O Timmermansu kot šefu komisije je dejal, da je on zagotovo dober kandidat, a obenem dodal: "Bomo videli, kako se bodo odvili pogovori in ali ima kdo že kakšne druge predloge."
To, da bi liberalci dobili položaj predsednika Evropskega sveta, se zdi slovenskemu premierju dobro. O imenih ni želel govoriti, češ da se morajo najprej usesti za mizo. Prav tako ni želel komentirati, kdo je njegova favoritinja ali favorit in ali danska liberalka Margrethe Vestager, ki jo je doslej podpiral za predsednico komisije, ostaja v igri.
"Zdajle moramo slišati predloge. Ničesar ne morem povedati, dokler nisem notri in dokler ne vidim, ali se je kaj novega v tem času zgodilo. Uro in pol je trajal let, v tem času se lahko že kaj spremeni," je dejal.
Pri odločanju o svežnju imenovanj na vodilne položaje je treba poleg političnega ravnotežja upoštevati še geografsko in demografsko ter spolno uravnoteženost.