Škandalozno slovo osramočenega nemškega predsednika

Da si slovesnosti Wulff ne zasluži, je pokazalo tudi več kot 160 povabljenih, ki so udeležbo zavrnili, poročajo tuje tiskovne agencije.

Dogodka, na katerem bodo nemški vojaki Wulffa s položaja pospremili z baklami in glasbo po njegovi izbiri, se prav tako ne nameravajo udeležiti štirje še živeči nekdanji nemški predsedniki - Walter Scheel, Roman Herzog, Richard von Weizsäcker in Horst Köhler. Med gosti ne bo niti Wulffovega najverjetnejšega naslednika Joachima Gaucka.

Se bo pa slovesnosti, na kateri bo vojaška godba zaigrala skladbo Over the Rainbow iz filma Čarovnik iz Oza in Beethovnovo Odo radosti, udeležila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je vse do zadnjega stala za Wulffom. Kot so sporočili iz urada kanclerke, bo Merklova z udeležbo na slovesnosti, na kateri pa ne bo spregovorila, izkazala spoštovanje do najvišje funkcije v državi.

Nemška opozicija je medtem 52-letnega Wulffa pozvala, naj se tradicionalni slovesnosti spričo okoliščin, zaradi katerih odhaja iz predsedniške palače, odpove. "Poslovili se bomo od polomije, kot da bi mu uspelo narediti velike stvari za Nemčijo," je izjavil predsednik socialdemokratov Sigmar Gabriel.

Opozicija je Wulffa, ki je bil na položaju vsega 20 mesecev, tudi pozvala, naj se odpove pokojnini v višini 199.000 evrov na leto. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je objavila nemška javna televizija, tovrstni pokojnini nasprotuje tudi 84 odstotkov Nemcev.

Poleg tega je škandal okoli Wulffa v Nemčiji sprožil razprave o vlogi predsednika države in načinu izbiranja. Glede na anketo raziskovalne organizacije YouGov je skoraj 80 odstotkov Nemcev mnenja, da bi morali predsednika voliti na neposrednih volitvah. Zdaj predsednika voli 1240-članska zvezna volilna skupščina.

Wulff, doslej najmlajši predsednik Nemčije, ki je imel tudi najkrajši mandat, je s položaja odstopil 17. februarja. To je storil, potem ko je hannovrsko tožilstvo zanj zahtevalo odvzem imunitete pred sodnim postopkom zaradi domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil še v času, ko je bil med letoma 2003 in 2010 ministrski predsednik nemške dežele Spodnja Saška.