Ta postopek, poznan kot "jedrska bomba", v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic članici unije, ki sistematično krši temeljna evropska načela.

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je na predvečer razprave na novinarski konferenci v Bruslju poudaril, da ni vojne s Poljsko, da upa na zbližanje stališč in da niso porušeni vsi mostovi.

Novi poljski premier Mateusz Morawiecki pa je dan pred razpravo izpostavil, da si Poljska želi dialog s komisijo in da je sporna pravosodna reforma zdaj drugačna, kot je bila julija, ko je komisija prvič resno zagrozila s sedmim členom.

Možnost uporabe sedmega člena proti poljski vladi pod taktirko vodje vladajoče stranke Zakon in Pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega se sicer omenja že dve leti, a bliže kot danes še ni bila.

V pričakovanju ukrepanja Bruslja se poleg "jedrske bombe" omenja še možnost tožbe na Sodišču EU zaradi sporne pravosodne reforme, konkretno zaradi zakona o ureditvi splošnih sodišč.

Komisija je začela proti Poljski ukrepati januarja lani, ko je sprožila preliminarno preiskavo, prvo fazo v sklopu tristopenjskega okvira za odpravljanje sistemskih groženj pravni državi, uvedenega leta 2014.

Ta okvir omogoča tudi uporabo sedmega člena pogodbe EU. Postopek je dvodelen: prvi del je preventiven in se nanaša na tveganja resnih kršitev, drugi pa predvideva sankcije v primeru obstoja resnih kršitev, vključno z začasnim odvzemom glasovalnih pravic.

Za sprožitev postopka ni potrebno soglasje, za potrditev obstoja resnih kršitev, ki vodijo v odvzem glasovalnih pravic, pa to je potrebno. Soglasje sicer ni verjetno, saj je madžarski premier Viktor Orban doslej napovedoval veto na takšno odločitev.