Sestavo nove vlade na Hrvaškem bo določil Most

Hrvaška ustava določa, da predsednica države zaupa mandat za sestavo vlade osebi, ki na podlagi poslanskih mandatov v saboru in po opravljenih posvetovanjih uživa zaupanje večine poslancev.

Ustava tudi določa, da ima mandatar od prejema mandata 30 dni časa za sestavo nove vlade, predsednica države pa lahko rok podaljša še za 30 dni.

Če prvi mandatar ne bo uspešen, lahko predsednica zaupa mandat novi osebi. Če niti drugi mandatar ne bi bil uspešen, pa ustava določa, da lahko predsednica imenuje tehnično vlado in istočasno razpiše predčasne volitve.

Hrvaška predsednica Grabar-Kitarovićeva ni povedala, kdaj bo začela posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, preden se bo odločila, komu bo zaupala premierski mandat. Pričakovati je, da bo mandat najprej ponudila relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku.

Karamarko je že dejal, da pričakuje, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade. V HDZ so sicer pričakovali zmago, ki bi jim omogočila oblikovanje vlade, a je glede na povolilno razporeditev poslanskih mandatov v saboru jasno, da Karamarko brez podpore Mosta ne bo uspel dobiti najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru.

Karamarko je med predvolilno kampanjo omalovaževal Most, a je po parlamentarnih volitvah začel bolj spravljivo govoriti o politični konkurenci.

Predsednik SDP, dosedanji premier Zoran Milanović je v nedeljo takoj po objavi prvih uradnih izidov volitev povabil Most k sodelovanju z levosredinsko koalicijo Hrvaška raste. Ta je poravnana s HDZ glede mandatov, saj ima Domoljubna koalicija na čelu s HDZ tri mandate več kot Hrvaška raste le zahvaljujoč glasovom Hrvatov v tujini.

Tudi to razliko levosredinska koalicija lahko izniči s tremi poslanskimi mandati Istrske demokratske skupščine (IDS), ki je že napovedala, da bodo šli v koalicijo samo z levimi in liberalnimi strankami. Za povrh Milanović lahko računa tudi na poslanski mandat koalicije Uspešna Hrvaška. Kljub temu predsednik SDP ne bo dobil mandata za sestavo vlade, če se ne bo za sodelovanje dogovoril z Mostom.

Obstaja tudi možnost oblikovanja manjšinske vlade HDZ in njenih partnerk, ki pa bi bila zelo nestabilna in hkrati slaba za Hrvaško, ki potrebuje vrsto nujnih reform.

Reforme javne uprave in pravosodja ter monetarne in davčne politike so pogoj za sodelovanje Mosta tako s HDZ kot SDP. Most je politično heterogeno zavezništvo lokalnih politikov različnih svetovnih nazorov, med katerimi so nekateri bolj naklonjeni sodelovanju z levico, nekateri pa z desnico.

Večina bolj izpostavljenih članov Mosta, med njimi predsednik Božo Petrov, je iz Dalmacije. Na oblast so prišli v manjših mestih in občinah na lokalnih volitvah leta 2013, na katerih so večinoma zrušili dolgoletno vladavino HDZ in z njo tesno povezanih strank. V kratkem času na oblasti so pokazali, da vodijo bolj odgovorno politiko kot njihovi predhodniki.

V Mostu je tudi donedavni podpredsednik HDZ Drago Prgomet, ki ni podpiral nacionalistične politike Karamarka in njegovih pristašev. Prgomet je danes dejal, da ideološke razprave niso pomembne, temveč da bodo v pogovorih s potencialnimi koalicijskimi partnerji vztrajali pri reformah.

To pa pomeni, da se bodo pogovarjali tudi s Karamarkom o morebitnem zavezništvu v prihodnji vladi. V primeru dogovora bi Hrvaška dobila konservativno, a stabilno vlado, dokler se bosta strani držali koalicijskega dogovora.

Na drugi strani Milanović ni obremenjen s konservativnimi stališči Petrova, a je ovira lahko dejstvo, da niti kot premier niti v predvolilni kampanji ni bil naklonjen bolečim reformskim rezom, ki jih zagovarja Most. V nedeljo je izrazil pripravljenost, da bi se o vsem pogovarjali, in ni postavljal nobenih pogojev.

Zdi se, da je Milanović bolj pripravljen na kompromise z Mostom kot HDZ. Neuradno naj bi že stopil v stik z nekaterimi vplivnimi člani Mosta. Morebitna druga Milanovićeva vlada bo tudi precej odvisna od spoštovanja reformskih zavez in rokov, ki jih bo Most zagotovo zastavil kot pogoj za sodelovanje v levosredinski vladi.

Možno je tudi, da ne bo prišlo do dogovora med Mostom in vodilnimi strankami, kar bi lahko Hrvaško pripeljalo do predčasnih volitev že v začetku prihodnjega leta. Petrov je v nedeljo izjavil, da bi bile cenejše nove parlamentarne volitve kot štiri leta slabe oblasti.

Analitiki na Hrvaškem ne izključujejo niti možnosti koalicije HDZ in SDP, čeprav je težko verjeti, da bi se o sodelovanju dogovorila Karamarko in Milanović.

Nedeljske volitve so vsekakor pokazale, da si zajeten del hrvaških volivcev želi sprememb v državi.

Med drugim so neuspeh na parlamentarnih volitvah doživeli nekateri dolgoletni politični akterji na Hrvaškem, kot so bivši predsednik države Ivo Josipović, bivša premierka in predsednica HDZ Jadranka Kosor ali bivši finančni minister in član SDP Slavko Linić.