Revija Fortune navaja, da Barra ni nikoli mislila, da bo kdaj v življenju prišla na vrh omenjenega seznama, saj nima napihnjenega ega, ampak prefinjenost in pogum, da postavi stvari na svoje mesto. 52-letnica ima pod seboj avtomobilski imperij s 396 tovarnami na šestih celinah, ki ga je leta 2009 pred propadom rešil zvezni proračun ZDA. GM se je konec lanskega leta znebil še zadnjega lastniškega deleža države
Za Barrovo se je na drugo mesto uvrstila 56-letna šefica računalniškega velikana IBM Ginni Rometty, pred 58-letno šefico Pepsija Indro Nooyi. Na četrtem mestu je direktorica brazilske naftne družbe Petrobras 60-letna Maria das Gracas Silva Foster, najvišje uvrščena Evropejka na lestvici pa je direktorica britanskega tobačnega podjetja Imperial Tobacco Alison Cooper.
Uspeh Barrove je v svojem govoru o položaju v državi posebej izpostavil predsednik ZDA Barack Obama, ki je povedal tudi, da danes ženske še vedno zaslužijo manj denarja kot moški za enako delo. Obama je dejal, da ženska zasluži 77 centov za vsak dolar, ki ga zasluži moški. Razmere se sicer izboljšujejo, vendar počasi. Leta 1964 ni bilo še nobene ženske na čelu enega od največjih podjetij s seznama Fortune 500. Danes jih je 23 oziroma pet odstotkov.
Barrova na žalost ni izjema glede plačnih nesorazmerij. Njen predhodnik Daniel Akerson, ki je prišel v GM brez izkušenj z avtomobilsko industrijo, je lani zaslužil 1,7 milijona dolarjev osnovne plače, pobral pa je tudi 7,3 milijona dolarjev v delniških nagradah. GM je novi šefici za letos namenil 1,6 milijona dolarjev osnovne plače z možnostjo dodatnih 2,8 milijona dolarjev kratkoročnih vzpodbud.
Prava nagrada sicer še sledi, saj ji podjetje še ni odmerilo višine dodatkov v obliki delniških opcij. To se bo zgodilo po junijski skupščini delničarjev in upravni odbor GM bo težko upravičil morebitno nižjo skupno kompenzacijo Barrovi, kot jo je dobil Akerson, ki je podjetje vodil v času, ko so vladale omejitve na plače direktorjev zaradi državne pomoči.