Odgovori Comeyja in Rogersa na vprašanja kongresnikov so potrdili navedbe ameriških medijev, ki jih Trump opredeljuje kot lažnive, in zavrnili Trumpove trditve, da mu je predsednik Barack Obama prisluškoval v Trumpovi stolpnici pred volitvami. Comey je doslej prvič tudi priznal, da preiskava o ruskem vpletanju v ameriške volitve poteka.
Trump je v pričakovanju takšnega razvoja dogodkov zgodaj zjutraj sprožil rafal tvitov v katerih trdi, da so si zgodbo o ruskem vpletanju v ameriške volitve izmislili demokrati, da opravičijo svoj poraz. Prav tako je poudarjal, da je prava zgodba uhajanje zaupnih informacij v medije, ki ji je potrebno posvetiti pozornost.
V skladu s tem je potem tudi potekalo zaslišanje v kongresu. Demokrati so Comeyja in Rogersa spraševali o Rusiji in Trumpovih obtožbah o prisluškovanju, republikanci pa so se posvečali vprašanjem o izdajanju zaupnih informacij v medije. Trump je zaslišanje spremljal s tviti, med katerimi je opozarjal, da bi bilo potrebno preiskati tudi demokratske stike z Rusi, napadel televizijo CNN zaradi ankete in pohvalil televizijo Fox zaradi večje gledanosti.
Izjave Comeyja in Rogersa so bile politično katastrofalne za Trumpa. Predsednik odbora republikanec Devin Nunes je uvodoma zanikal, da bi obstajale kakšne informacije o domnevnem prisluškovanju Obame, pravi udarci pa so prišli kasneje, ko je vprašanja zastavljal nekdanji tožilec demokrat Adam Schiff.
Comey je uvodoma malce presenetil z neposrednim priznanjem poteka preiskave o ruskem vpletanju v volitve, ker, kot je dejal, ponavadi javno ne potrjujejo poteka preiskav. Ampak pravosodno ministrstvo ga je tokrat pooblastilo, da preiskavo potrdi, ker obstaja velik javni interes. V nadaljevanju je potem vztrajno zavračal poskuse demokratov, da pridejo do podrobnejših informacijah o sami preiskavi.
Comey in Rogers sta priznala, da nimata nobenih dokazov ali informacij o tem, da bi rusko vpletanje spremenilo izide volitev v Michiganu, Pensilvaniji, Wisconsinu, Floridi, Severni Karolini in Ohiu, torej ključnih državah za izid predsedniških volitev.
Oba pa sta hkrati vztrajala pri oceni obveščevalnih agencij objavljeni januarja letos, da se je Rusija vpletala v volitve s ciljem izvolitve predsednika Trumpa. Comey je priznal, da so Rusi vdirali v računalnike demokratov in svoje dejavnosti prikrivali tako, da so ukradene informacije predajali v objavo WikiLeaksu.
Schiff je od obeh prič dobil jasne odgovore glede Trumpovih obtožb, da mu je Obama prisluškoval v newyorški stolpnici, kar naj bi bilo hujše od afere Watergate, ki je odnesla predsednika Richarda Nixona. Comey je zagotovil, da so v pravosodnem ministrstvu, katerega del je FBI, temeljito pregledali vse in nimajo nobenih informacij v podporo Trumpovih tvitov.
"Noben predsednik ne more enostransko ukazati prisluškovanja nikomur," je zagotovil Comey. Hkrati je potrdil, da ni nobenih dokazov, da bi Rusi vdirali tudi v računalnike republikancev. Njegove besede je potrdil tudi Rogers, ki je odločno zavrnil obtožbe Bele hiše, da so za Obamo Trumpu prisluškovali Britanci.
Bela hiša se je za to opravičila, Trump pa je na novinarksi konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel krivdo za to obtožbo zvalil na analitika televizije Fox, hkrati pa vztrajal, da so mu prisluškovali, ko je Merklovi dejal, da imata glede tega nekaj skupnega. Namignil je na objave nekdanjega sodelavca NSA Edwarda Snowdna, ki so razkrile ameriško prisluškovanje svetovnim voditeljem, med njimi tudi Merklovi.
Rogers, ki je prav tako kategorično zavrnil, da bi NSA sama ali v sodelovanju z Britanci prisluškovala Trumpu, je vztrajal, da so odnosi z britanskimi in nemškimi obveščevalci dovolj trdni, da bodo vzdržali zadnje zaplete, torej Trumpa in njegove tvite, čeprav pa to seveda ne pomaga.