Nomen est omen? Za nekaterimi politiki, ki se razglašajo za demokrate, sploh tiste s konservativnim pedigrejem, se tudi po koncu politične kariere vleče nekakšna senca nezaupanja in dvoma. Nekdanji avstrijski politik Sebastian Kurz, ki so ga mediji nekoč spontano razglasili za čudežnega dečka dunajske politike, je še posebej zanimiv primer.

Pa ne nujno le po lastni zaslugi, kajti Kurzev meteorski vzpon v avstrijski ljudski stranki (ÖVP) naj bi omogočili stari krščanski demokrati, prepričani, da je treba stranko prevetriti in predvsem pomladiti – in to dobesedno. 

Mladi Metternich, kot ga je sarkastično poimenoval Frankfurter Allgemeine Zeitung, je politično kariero začel tako resno, da je obesil na klin študij prava in leta 2013 s 27 leti postal najmlajši zunanji minister Avstrije, čez štiri leta pa tudi njen daleč najmlajši kancler v zgodovini. Že takrat smo ugibali, ali bo Sebastian Kurz, ki je potem vlado vodil tudi v letih 2020 in 2021, Mozart ali Salieri avstrijske politike. Bo ostal na svetli strani ali pa ga bo volja do moči odnesla v temo? 

Politik deškega obraza v obvezni snežno beli srajci, pogosto brez kravate, se je s svojim sproščenim načinom pojavljanja v javnosti posebej priljubil mlajšim volivcem. Z dekletom, s katerim imata danes dva sinova, je kot kancler letel na dopust v Španijo z nizkocenovnikom. Avstrijci so bili navdušeni. Sploh tisti, ki prisegajo na »zdravo mero patriotizma«, kar je Kurz vedno brez težav propagiral. Še ščepec ilegalnih migracij, tujcev, protimuslimanske retorike in poudarjanje nekdanje veličine Avstrije, pa je bil recept popoln.

Skoraj. Težave so se začele na španski Ibizi, kjer so posneli njegovega koalicijskega partnerja, kako se z neko Rusinjo dogovarja o podkupninah. Kurz je leta 2019 iz vlade za kazen nagnal Svobodnjake, a izgubil večino v parlamentu, kar je privedlo do predčasnih volitev, po katerih je mladi kancler novo koalicijo pragmatično sklenil z Zelenimi, načeloma bolj levo stranko.

Toda zgodbe o perspektivnem kanclerju je bilo konec oktobra 2021, ko so kanclersko palačo in sedež ljudske stranke obiskali zvezni tožilci. Kurz se je čez noč znašel v vlogi osumljenca korupcije; očitali so mu, da je s podkupovanjem medijev očrnil svojega nasprotnika v stranki, da je lahko zasedel njegov položaj.

Zeleni so ponoreli, Kurz mora odstopiti, sicer je s koalicijo konec. Kurz je odstopil čez pet dni, dva meseca kasneje pa je zapustil politične vode in se zaposlil pri ameriškem milijarderju Petru Thielu (PayPal, Palantir ...) kot globalni strateg. To je bila odskočna deska za resnejše posle, sodelovanje z Izraelci v projektu Dream Security, ki svojim strankam omogoča »sanjske storitve«, tudi takšne, katerih zakonitost je morda vprašljiva.

Zakaj ravno Izraelci? Ljubezen se je začela že v času, ko je bil Sebastian Kurz zunanji minister, potrebo po »posebnih odnosih« z Izraelom je poudarjal tudi kot predsednik vlade. Ko je v tej funkciji nekoč obiskal Beograd, so si srbski bulvarski mediji privoščili neokusno šalo, češ »Vućič primio Kurca« (prevod verjetno ni potreben?).

Zaradi Kurza, ki danes predstavlja podjetje, neposredno povezano z državo, do katere precejšen del slovenske javnosti čuti velik odpor, se je tudi slovenski premier znašel pod drobnogledom medijev. Da je sredi julija v vladni palači sprejel gospoda Kurza, se zdi v političnem smislu hudo tvegano, saj kaže na kljubovanje opoziciji, organom pregona, civilni družbi in medijem. Dream Security je personalno povezana z razvpito Sigmo, vohunskim programom, ki omogoča popoln nadzor vaših elektronskih komunikacij.

Zakaj Janez Janša, ki bi šel s svojim avstrijskim plezalnim tovarišem lahko v gore, da bi se diskretno, na štiri oči pogovarjala o »sanjski varnosti«, pa tega kabinetu premierja ne bi bilo treba nikomur razkrivati, na vsak način želi, da ves svet ve, da je »sprejel Kurca«, ostaja uganka. Podobna tisti iz afere Black Cube. Na katero, če niste pozabili, še vedno čakamo ustrezen epilog.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.