V Republiki Srbski je že 12 let na oblasti SNSD Milorada Dodika, ki odkrito igra na karto odcepitve in srbskega nacionalizma. Združene države so Dodika celo udarile s sankcijami, a za njim ves čas stojijo oblasti v Srbiji in šef Republike Srbske je reden gost srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Dodatno podporo Dodiku in njegovi entiteti nudi Srbija in obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je prinesel še dodatno napetost v volilno kampanjo v BiH.
HDZ v BiH z zavidanjem pogleduje proti Srbom in se že leta trudi doseči, da bi se področja, na katerih živijo Hrvati, organizirala kot posebna entiteta po zgledu Republike Srbske. Šef bosanske HDZ Dragan Čović in Dodik nista samo politična zaveznika, temveč tudi prijatelja in za povrh še poslovno povezana.
V svojem delovanju sta pogosto usklajena, njuni parcialni interesi pa imajo redno prednost pred interesi BiH. Čovića pri njegovi politiki, ki vodi v nadaljnje etnične delitve Bosne in Hercegovine, pridno podpirata hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, ki ignorirata opozorila iz Bruslja, da Čović zavira ključne reforme v BiH.
Bošnjaške interese naj bi zastopal prvi mož SDA Bakir Izetbegović, ki pa se je zaradi povezovanja z Erdoganom zameril mnogim rojakom. Turški predsednik je imel nedavno v Sarajevu celo predvolilno zborovanje, kakršnega mu niso pustili prirediti v Nemčiji in Avstriji. Izetbegoviću na domači sceni to ni posebej koristilo, saj so dvorano Zetra napolnili predvsem Turki iz držav EU in turški študenti v BiH, Erdogan pa je bil menda celo užaljen, ker mu meščani Sarajeva niso priredili posebnega sprejema. SDA redno sodeluje s HDZ, s katero Bosni in Hercegovini vladata že praktično od leta 1990, obe stranki pa se s SNSD igrata igro stalnega medsebojnega obtoževanja in branjenja.
Leta 2014 objavljena britansko-nemška pobuda je dala gospodarskim reformam prednost pred političnimi. Načrt je bil, da bo dvig življenjskega standarda sprostil atmosfero v državi za kasnejše politične reforme, s katerimi bi se Bosna in Hercegovina lahko nadejala vstopu v Evropsko unijo. Žal reform skoraj ni bilo, življenjski standard državljanov BiH se ne le ni izboljšal, temveč je zaradi novih davkov celo še slabši, zbrana sredstva pa niso bila usmerjena in investicije.
Upanje za državo pred prihajajočimi volitvami bi lahko bila Socialdemokratska stranka BiH (SDP), ki je po hudem volilnem porazu leta 2014 izvedla za ta prostor obširne notranje reforme ter volivcem ponudila nov kadrovski in politični koncept. Vodenje stranke je prevzel Nermin Nikšić, nekdanji premier Federacije Bosne in Hercegovine, ki je v svojem mandatu navkljub recesiji (2011-2015) izvedel opazne investicije v infrastrukturo, dvignil je pokojnine in uvedel vrsto ukrepov za boj proti korupciji.
V SDP so se pod Nikšićem začeli vračati ljudje, ki so stranko zapustili zaradi nestrinjanja s prejšnjim šefom stranke Zlatkom Lagumdžijo, a uspeh na volitvah utegne SDP prinesti predvsem nagovarjanje volivcev v Republiki Srbski in na hrvaških območjih na zahodu države. Med kandidati stranke je tako precejšnje število Srbov in Hrvatov iz omenjenih regij, stranka pa izpostavlja svojo multietnično in meščansko orientacijo.
Nekaj podobnega je v Makedoniji uspelo SDSM in Zoranu Zaevu, ki je državo v zelo kratkem času približal članstvu v Natu in EU. Za razliko od treh velikih nacionalnih strank SDP poudarja enotnost BiH in državo, v kateri Beograd, Zagreb in Ankara ne bi imele več takega vpliva na bosansko-hercegovsko politiko.
