Predsednika bi spreminjala mejo med Srbijo in Kosovim, njuni rojaki so proti

V času, ko naj bi bili Priština in Beograd, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, v okviru dialoga pod okriljem EU pred sklenitvijo končnega, pravno obvezujočega sporazuma o normalizaciji odnosov, katerega sestavni del bi bilo tudi oblikovanje skupnosti srbskih občin na Kosovu, ki bi zagotovila avtonomijo srbski manjšini, sta se Vučić in Thaci zavzela za popravke meja.

Vučić je v začetku avgusta povedal, da se zavzema za "razmejitev s kosovskimi Albanci", kar bi se dalo razumeti kot evfemizem za delitev Kosova oziroma menjavo večinsko albanskih območij v dolini Preševa na jugu Srbije za večinsko srbski sever Kosova.

Thaci pa je dejal, da je predlagal "popravke meje" s Srbijo tako, da bi večinsko albanske občine na jugu Srbije - Preševo, Bujanovac in Medvedja - priključili Kosovu. To po njegovih besedah pomeni, da ne bo prišlo do delitve Kosova niti avtonomije za Srbe na Kosovu. Zanikal je, da bi v zameno Srbija dobila sever Kosova, kar pa za Beograd gotovo ne bi bilo sprejemljivo.

Na forumu v avstrijskem Alpbachu sta nato skupaj mednarodno skupnost, EU in ZDA pozvala, naj podpreta Beograd in Prištino v prizadevanjih za sklenitev trajnega končnega dogovora, "tudi če bo predvideval popravek meje", kot je dejal Thaci. Vučić tega ni izrecno omenil, je pa poudaril, da je treba rešiti problem samostojnosti Kosova na eni strani in tega, "da je del Srbije", pri tem pa ponovil, da Srbija ne namerava ogroziti ozemeljske celovitosti sosednjih držav.

Mnogi poznavalci namreč opozarjajo na nevarnost, da bi v primeru zamenjave ozemelj nastali etnično bolj čisti državi, kar bi lahko vplivalo na okrepitev odcepitvenih teženj v BiH, pa tudi med Albanci v Makedoniji.

Švicarski novinar Andreas Ernst, poznavalec Balkana, v časniku Neue Zürcher Zeitung spominja, da je bilo podobna opozorila mogoče slišati že ob osamosvojitvi Kosova leta 2008, ki je minila brez posledic, tako da bi morda šlo prisluhniti tistim, ki menijo, da bi bilo to sprejemljivo pod pogojem, da se državi sami dogovorita za rešitev, ob tem pa se odpovesta nasilju in obvežeta, da bosta rešitev potrdili na referendumu.

V prid dogovoru bi bilo po ocenah agencije Bloomberg lahko hitrejše približevanje obeh držav EU, katerega pogoj je normalizacija odnosov med njima.

Politični analitik in poznavalec razmer na Balkanu Borut Šuklje je za STA ocenil, da je bil nastop Vučića in Thacija v Alpbachu pomemben zaradi prvič skupno priznanega dejstva, da državi potrebujeta kompromisno rešitev in da zgolj poudarjanje, da je Kosovo del Srbije ali da je Kosovo mednarodno priznana država, ne daje možnosti pogajalskega uspeha.

"Pogumno sta sporočila tisto, kar je bilo dolgo nepredstavljivo, da zgolj ena resnica ni več zadostna. Da zato iščeta še druge politično sprejemljive resnice in da je ena izmed njih tudi možna dogovorna sprememba meja ali zamenjava državnih teritorijev," je dejal.

Politiki in diplomati medtem še vedno skušajo ugotoviti posledice napovedi, ki je v nasprotju z dolgoletno politiko Zahoda. Predstavniki EU in ZDA so namreč leta vztrajali pri tem, da bi vsakršna sprememba meja v vnetljivi regiji lahko zanetila nasilna prizadevanja za spremembo drugih meja.

Trije nekdanji posebni odposlanci EU v BiH - Carl Bildt, Paddy Ashdown in Christian Schwarz-Schilling - so v odprtem pismu zunanjepolitični predstavnici EU Federici Mogherini in zunanjim ministrom članic EU posvarili pred spreminjanjem meja na Kosovu zaradi možnosti vpliva na BiH in regijo ter pozvali, naj dosežejo, da Vučić in Thaci opustita načrte. Več kot 50 organizacij in poznavalcev Balkana pa je v odprtem pismu v petek pozvalo EU in ZDA, naj ne pristanejo na zamenjavo ozemelj med Kosovom in Srbijo.

Evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Johannes Hahn je namreč v Alpbachu presenetil z izjavo, da bi morali Srbiji in Kosovu prepustiti, da najdeta rešitev, "ki jo bomo podprli", saj ne bi smeli izključiti nobene rešitve, katere končni cilj bi bila stabilnost regije. Poudaril pa je, da bi šlo "za dvostransko rešitev, ki ne bi služila kot presedan za druga vprašanja".

Na petkovem neformalnem zasedanju na Dunaju so nato zunanji ministri več članic EU, tudi nemški Heiko Maas, posvarili pred spreminjanjem meja med državama.

Rusija, ki glede Kosova podpira Srbijo, je dala vedeti, da bi pozdravila dogovor, ki bi ga dosegli državi. Kot navaja agencija Bloomberg, bi bila zamenjava ozemelj na prvi pogled za Kremelj dobra novica, saj bi s tem dobil določeno legitimnost v prizadevanjih za podobne rešitve za zamrznjene konflikte v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji. To pa ni rezultat, ki bi ga bila večina zahodnih držav pripravljena sprejeti, dodaja ameriška tiskovna agencija.

ZDA so medtem pod administracijo Donalda Trumpa glede Kosova obrnile ploščo. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton je tako 24. avgusta dejal, da ZDA ne bodo stale na poti dogovoru, ki bi pomenil spremembo meja, če bo sprejemljiv za obe strani in če se bosta seveda uspeli sporazumeti.

Da bo do tega dejansko prišlo, je vprašljivo, saj Thaci nima podpore doma, niti med koalicijskimi strankami. Še posebej mu nasprotuje premier Ramush Haradinaj, ki podpira pobudo opozicije, da 4. septembra parlament glasuje o resoluciji, da nihče nima mandata za pogovore o ozemlju Kosova. Vrstijo se tudi pozivi k protestom. Kritiki poudarjajo, da gre za solistično akcijo Thacija, ki po ustavi ni pristojen za vprašanje meje, o čemer mora odločati parlament.

Tudi Vučić je doma naletel na nasprotovanje pri opoziciji in pravoslavni cerkvi, pa tudi med kosovskimi Srbi. Večina kosovskih Srbov namreč živi južno od reke Ibar, morebitna zamenjava ozemelj pa bi jih postavila v slabši položaj kot tiste na severu in bi bili pod pritiskom, da zapustijo državo.

Šuklje, ki meni, da je bilo sporočilo Thacija in Vučića v Alpbachu namenjeno domačim javnostim, da bi jih pripravili, da bo treba sprejeti pravno zavezujoč dogovor Beograda in Prištine, ocenjuje, "da bo v senci velike ideje o delitvi ali zamenjavi teritorijev" njun sestanek v okviru dialoga z Mohgerinijevo 7. septembra lažji.

"Predvsem se bosta verjetno laže dogovorila o dveh manjših, a za oba politično zelo pomembnih temah - statusu skupnosti srbskih občin na severu Kosova in njihovi praktično-upravni avtonomiji in pravici najtesnejše povezave z Beogradom, in o statusu pomembnega energetskega kompleksa Gazivode kot delu kosovskega elektrogospodarstva," je prepričan.

Tema naj bi bila po napovedih Thacija tudi razmejitev, čeprav doslej ni bila del dialoga. Napovedal je namreč, da bo uradno naslovil zahtevo Albancev v Preševski dolini, da postanejo del Kosova. Nekaj dni kasneje, 9. septembra pa naj bi Vučić več podrobnosti predloga predstavil kosovskim Srbom v Mitrovici.