"Teflonski" Rutte je zmagal, a s sestavljanjem koalicije se bo namučil

Na Nizozemskem je na sredinih parlamentarnih volitvah slavila Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja, ki si je zaradi dosedanjega spretnega izogibanja, da bi kakršnekoli težave vplivale na nanj, že prislužil vzdevek teflonski premier. Ali bo lahko sestavil tudi svojo tretjo vlado, se bo šele videlo.

Rutte je že v sredo zvečer dejal, da so Nizozemci glasovali proti populizmu. "To je večer, ko so Nizozemci po brexitu in ameriških volitvah rekli konec populizmu," je pred svojimi privrženci v Haagu dejal Rutte.

Njegov največji tekmec, prvi mož skrajne desne Stranke za svobodo (PVV), populist Geert Wilders je po porazu volitvah in uvrstitvi stranke na drugo mesto prav tako čestital zmagovalcu in mu ponudil roko sodelovanja. Hkrati je poudaril, da je bila njegova stranka "eden od zmagovalcev" v sredo in da bodo "naslednjič zagotovo številka ena".

Wilders je tik pred volitvami veljal za skoraj najverjetnejšega zmagovalca volitev. Po ocenah strokovnjakov za volitve je prav visoka volilna udeležba eden od razlogov, da mu ni uspelo, da bi postal najmočnejša parlamentarna stranka na Nizozemskem. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 78 odstotna.

Poznavalci že napovedujejo, da bo imel Rutte, ki že velja za najverjetnejšega mandatarja za sestavo vlade, nemalo težav sestavi vladajoče koalicijo. Pogoj za sestavo večinske vlade na Nizozemskem je, da ima v 150-članskem parlamentu najmanj 76 glasov podpore.

Glede na volilne rezultate po preštetih 95 odstotkih glasov, je VVD dobila 21,3 odstotka glasov ali 33 mandatov, kar je osem manj kot na volitvah pred petimi leti. Dosedanji koalicijski partnerji, socialni demokrati (PvDA) pa so s 5,7 odstotka glasov podpore in z devetimi osvojenim mandati oz. kar 29 sedeži manj doživeli najhujši poraz v zgodovini nizozemskih parlamentarnih volitev, tako da bo Rutte moral koalicijo razširiti.

Za sestavo vlade bo Rutte, ki je že v naprej zavrnil sodelovanje z Wildersovo PVV, potreboval tako najmanj štiri stranke. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi lahko sklenil koalicijo z dosedanjim PvDA, krščanskimi demokrati (CDA), ki so z 12,4 odstotka glasov podpore ali 19 mandati pristali na tretjem mestu, in levo usmerjenimi, liberalnimi demokrati (D66), ki so na volitvah dobili 12,1 odstotka glasov podpore in prav tako 19 mandatov.

Alternativna izbira je, da VVD namesto socialdemokratov v koalicijo povabi krščansko unijo (CU), ki je prejela 3,4 odstotka glasov podpre ali pet mandatov, zeleno stranko GroenLinks (GL), ki velja za velike zmagovalce letošnjih volitev. Stranka je prejela devet odstotkov glasov podpore in s tem 14 poslanskih mandatov - deset več kot leta 2012 oz. za skoraj štirikrat več. V prestolnici Amsterdam so celo postali najmočnejša stranka.

Wildersova PVV je sicer na drugem mestu dobila 13,1 odstotka glasov podpore oz. 20 poslanskih sedežev - pet več od zadnjih volitev. Po CDA in D66 sledijo socialisti (SP) z 9,1 odstotka glasov ali 14 mandati in GL. Skupno bo v novem nizozemskem parlamentu 13 strank.

Na Nizozemskem za vstop v parlament ne obstaja v naprej določen volilni prag, zato za vsaj en poslanski mandat v parlamentu stranka potrebuje le majhen delež glasov volivcev, kar pomeni, da v parlament pridejo številne manjše stranke, s tem pa je oteženo sestavljanje vladajoče koalicije.

Evropo je po objavi rezultatov nizozemskih parlamentarnih volitev zajel val olajšanja, ker z Wildersom ni slavil tabor nasprotnikov Evropske unije. Vodilni evropski politiki so Rutteju že čestitali za zmago.

Na Nizozemskem so volitve sredi tedna potekale v senci spora s Turčijo, ker nizozemske oblasti predstavnikom uradne Ankare niso dovolile, da bi nagovorili nizozemskem Turke pred aprilskim referendumom o ustavnih spremembah v Turčiji. Slednja je po objavi rezultatov poudarila, da ni razlike med vladajočimi nizozemskimi liberalci in fašistično, proti migrantom usmerjeno politiko desničarskega populista Wildersa.

Na Nizozemskem bodo končne neuradne rezultate parlamentarnih volitev sicer objavili z zamudo. Zaenkrat so prešteli okoli 95 odstotkov glasov, preostale pa bi lahko preštevali vse do petka. Končne uradne rezultate volitev naj bi predvidoma objavili 21. marca.

Po lanskoletnem britanskem referendumu, na katerem so britanski volivci presenetljivo izglasovali izstop Velike Britanije iz EU, ter nepričakovani zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA, so bile parlamentarne volitve na Nizozemskem tudi preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populističnih strank pred ostalimi letošnjimi volitvami v Evropi, kot so predsedniške volitve v Franciji in parlamentarne v Nemčiji.