pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

jansa orban fb2 Reporter.si

Večni si želijo biti le avtokrati: v Moskvi, v ...

doncic Ekipa24.si

Kakšen odgovor Luke! Je kdo dvomil vanj? Vsem je ...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Ruski posli z ameriškim uranom povzročili težave Hillary Clinton

Deli na:
Ruski posli z ameriškim uranom povzročili težave Hillary Clinton

Foto: Reuters

Ameriški časnik New York Times je včeraj povzročil nekaj preglavic predsedniški kampanji demokratke Hillary Clinton z razkritjem povezav med njo, fundacijo njenega moža Billa Clintona in Rusijo v poslih, ki so ruski državni agenciji Rosatom omogočili prevzem petine vseh kapacitet za proizvodnjo urana v ZDA.

Rusija sicer ne bo ogrozila nacionalne varnosti ZDA s tega vidika, saj imata obe državi dovolj jedrskega orožja za večkratno uničenje planeta, se pa spet obujajo vprašanja, ali gre Clintonovim zaupati.

Ruska agencija za jedrsko energijo Rosatom je z leti prevzemala kanadsko podjetje Uranium One, ki nadzira petino ameriških kapacitet urana, posel pa je bil dokončan leta 2013.

Med procesom prehajanja lastništva v roke Rusiji so od podjetja Uranium One neposredno ali posredno prihajale milijonske donacije na račun Clintonove globalne pobude, Hillary Clinton pa je vmes tudi predavala v Moskvi za honorar 500.000 dolarjev, kar je plačala ruska banka, tesno povezana s Kremljem.

Prodajo strateško pomembnih podjetij za nacionalno varnost ZDA mora potrditi več državnih agencij, med njimi tudi State Department, ki ga je od leta 2009 do leta 2013 vodila Clintonova.

Lastnik podjetja Uranium One je v Clintonovo fundacijo nakazal skupaj 2,35 milijona dolarjev, česar pa fundacija ni javno razkrila kljub dogovoru s predsednikom ZDA Barackom Obamo, da se to v času, ko bo Clintonova na čelu State Departmenta, mora narediti.

Kmalu po objavi ruske namere o prevzemu kanadskega podjetja je Clintonova dobila pol milijona dolarjev za govor v organizaciji ruske investicijske banke, tesno povezane s Kremljem, ki si je prizadevala za uspeh prevzema. Za govor v Moskvi se je Clintonovi osebno zahvalil tudi Vladimir Putin.

New York Times priznava, da so bili časi drugačni, saj je šlo za obdobje tako imenovanega resetiranja odnosov z Rusijo, na čelu katere je bil nekaj časa Dimitrij Medvedjev in na posel z Rosatomom se ni gledalo s tolikšnim nezaupanjem, kot bi se danes, ko odnose med Washingtonom in Moskvo močno obremenjuje ukrajinska kriza.

Ameriški vladni regulatorji sicer niso potrdili številnih drugih, veliko manj spornih prevzemov s strani tujih podjetij, ko je šlo za vprašanje nacionalne varnosti.

Tiskovni predstavnik predsedniške kampanje Clintonove Brian Fallon je zatrdil, da ni dokazov, ki bi podprl teorijo, da je Clintonova na položaju državne sekretarke podpirala interese donatorjev Clintonove fundacije.

Rusija prav tako ne more izsušiti ameriških zalog urana, kajti lastništvo nad zalogami še ne omogoča izvoza, temveč so za to potrebna posebna dovoljenja.