Rusija razkrila, da je med kubansko raketno krizo umrlo 64 državljanov tedanje Sovjetske zveze

Kot so objavili v Moskvi, je med avgustom 1962 in avgustom 1964 umrlo 64 državljanov tedanje Sovjetske zveze. Pri tem Rusija ni navedla vzroka njihove smrti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Moskva je včerajšnje sporočilo objavila ob 55. obletnici namestitve prve rekate na Kubi 9. septembra 1962.

Za kubansko raketno krizo velja, da je bil takrat svet najbližje jedrski vojni. Začela se je oktobra 1962, ko je Washington izvedel, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Takratni predsednik ZDA John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in SZ ter Kubo pozval, naj prenehata z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča.

Sovjetska zveza je v tem času sestrelila ameriško vojaško letalo, ki je preletavalo kubansko ozemlje in njihova oporišča.

Ameriški predsednik Kennedy je nato Sovjetski zvezi zagrozil, da bo napadel njihovo ladjevje, ki se je bližalo Kubi s sestavnimi deli za jedrsko raketno oporišče, zaradi česar bi najverjetneje sledil odgovor Sovjetske zveze. Na ukaz takratnega sovjetskega voditelja Nikite Hruščova so se sovjetske ladje le obrnile.

Sovjetska zveza je tudi privolila v zahteve ZDA in izpraznila raketna oporišča, ZDA pa so se v zameno obvezale, da ne bodo napadle Kube. Del tega dogovora je bil tudi umik ameriškega jedrskega orožja iz Turčije. Med Moskvo in Washingtonom je bila tudi vzpostavljena neposredna telefonska poveza prek t.i. rdečega telefona. Ameriška pomorska blokada Kube v času krize se je uradno končala novembra 1962.