Možnost ponovne uvedbe davka na visoke plače, ki ga je Macron ukinil kmalu po svoji zmagi na lanskih predsedniških voltvah, je napovedal tiskovni predstavnik francoske vlade Benjamin Griveaux, piše Daily Mail.
Rumeni jopiči (francosko gilets jaunes) so tako francoskega predsednika, ki je znan po vzdevku "predsednik bogatih", prisilili že v drugi "kapitulacijo" v zadnjih dnevih. Poleg zamrznitve zvišanih cen goriva in ponovne uvedbe davka na bogate je eden glavnih ciljev rumenih jopičev tudi zvišanje minimalne plače.
40-letni Macron, ki ga nekateri označujejo kot "norega dečka z dobrim programom", je najprej zmagal lani spomladi na predsedniških volitvah, nato pa je na parlamentarnih volitvah slavila tudi njegova stranka Republika na pohodu.
Že takrat so nekateri analitiki napovedovali, da je Francija izvolila "mačka v žaklju", saj je bil Macron v politiki precej nepopisan list. Dolgo časa je bil investicijski bankir v banki Rothschild&Cia. Kot bankir je pomagal skleniti dogovor med multinacionalkama Nestle in Pfizer, zaradi česar je postal milijonar.
Leta 2012 je zajadral v politične vode in postal svetovalec takratnega francoskega socialističnega predsednika Francoisa Hollanda. Med letoma 2014 in 2016 je bil minister za gospodarstvo in je skušal uveljaviti protržne reforme. Macron je velik nasprotnik višje obdavčitve bogatih, tako da je za tako imenovani davek na bogate dejal, da Francijo spreminja v Kubo, le da je brez sonca.
Po zmagi na volitvah je vlada, ki jo je imenoval, znižala davke premožnim Francozom in davke na kapitalske dobičke, s čimer želi Macron v Francijo privabiti več tujih vlagateljev. Poleg tega je povišal davke upokojencem, da bi lahko dal davčne olajšave zaposlenim.
Macron želi tudi deregulirati francosko gospodarstvo, narediti trg dela bolj prožen (torej omogočiti podjetjem, da lažje odpuščajo svoje zaposlene) in privatizirati državna podjetja. Zaradi teh načrtov so Macrona kmalu označili za predsednika bogatih (fr. president des riches) in ga primerjali z nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher. Tako so mu na levici nadeli vzdevka Emmanuel Thatcher in Margaret Macron.
Težava za Macrona je, da je s svojimi zamislimi v Franciji, ki je v svojem jedru trdoživo etatistična in skorajda socialistična, trčil ob veliko nezadovoljstvo ljudi. Upokojenci, ki so bili njegova močna volilna baza, mu nasprotujejo zaradi višjih davkov, zaposleni zaradi lažjega odpuščanja, vozniki pa zaradi višjih cen goriva.
Za konec pa še nekaj besed o rumenih jopičih. To gibanje nekateri slabši poznavalci francoske politike v Sloveniji označujejo za nekakšno gospodarsko proliberalno gibanje za nizke davke v slogu ameriških čajankarjev. A v resnici so njihovi cilji ekonomsko gledani bolj levi kot desni (večji davki za premožnejše, višja minimalna plača, nasprotovanje privatizaciji, ohranitev francoske socialne države ...).
