Rand Paul je republikanec, vendar ima za razliko od večine članov svoje stranke drugačen pogled na porabo za vojsko, ameriška vojaška posredovanja v tujini, ubijanje terorističnih osumljencev z brezpilotnimi letali, na pogajanja z Iranom in drugimi tako imenovanimi malopridnimi državami, kot je na primer Kuba, doma pa se med drugim zavzema za zmanjšanje kazni v zvezi s kršenjem zakonov o mamilih.
Nekdanji očesni zdravnik s pogledi na proračunsko porabo in vlogo vlade v ameriški družbi obenem sodi v gibanje čajanke, mlade in liberalnejše volivce pa navdušuje tudi s kritikami povečanega nadzora v času vojne proti terorizmu.
Za strankarski establišment je Rand Paul nevaren skoraj kot njegov oče, nekdanji republikanski teksaški kongresnik Ron Paul, ki se je doslej že dvakrat podal v tekmo za predsednika ZDA. Starejši Paul ni bil uspešen, ker je bil preveč radikalen. Med drugim zagovarja ukinitev centralne banke Federal Reserve, popoln umik ZDA iz sveta in krčenje vloge vlade na najmanjšo možno vlogo.
Mlajši Paul je ob objavi nominacije dejal, da kandidira zato, da se ZDA vrnejo k načelom svobode in omejene vlade. Za teksaškim kolegom Tedom Cruzom je Paul drugi v vrsti verjetno okoli 20 republikancev, ki se nameravajo potegovati za strankarsko predsedniško nominacijo.
Zmagovalec republikanske tekme se bo moral najverjetneje pomeriti na volitvah z demokratko Hillary Clinton, ki bo svojo odločitev o kandidaturi sporočila predvidoma v naslednjem tednu ali dveh.
Rand Paul pri svoji kandidaturi računa na podporo z vseh političnih strani, podobno kot na dveh zadnjih volitvah Barack Obama pa predvsem na mlade volivce, ki so razočarani s statusom quo. Zaradi tega bo njegova kampanja podobno elektronsko navdahnjena, kot sta bili Obamovi, z iskanjem podpornikov po družbenih spletnih medijih.
Ker ni bil ekstremno proti reformi imigracijskega sistema, si lahko Paul obeta tudi delno podporo vse bolj pomembnega volilnega telesa v ZDA - volivcev latinskoameriškega izvora.
Prav zaradi tega pa ostaja vprašanje, koliko podpore lahko dobi med tradicionalno večino republikanskih volivcev in med finančno elito. Ta je denar že začela seliti v smer nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha.
Nasprotuje mu tudi del strankarske elite, ki zagovarja močno vlogo ZDA v zunanji politiki. Senator iz Arizone John McCain ga je v preteklosti že označil za čudaka, napadali pa ga bodo tudi zaradi njegovih izjav, da vojaška poraba nikakor ne sme biti sveta krava, ko gre za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.