Kot so sporočili iz Kremlja, sta Putin in Merklova v pogovoru v torek zvečer izpostavila pomen četrtkovega štiristranskega srečanja za rešitev krize v Ukrajini, ki bo v Ženevi potekalo med Rusijo, EU, ZDA in Ukrajino.

"Oba sta izrazila upanje, da bo srečanje v Ženevi dalo jasen signal za vrnitev razmer v miroljuben okvir," so še sporočili in dodali, da je pogovor potekal na nemško pobudo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Torkov začetek operacije proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine so v Kremlju označili za "neustavno uporabo sile proti mirnim protestnim akcijam".

Putin je v pogovoru izpostavil tudi pomen stabilizacije ukrajinskega gospodarstva in poudaril, da dobave zemeljskega plina Evropi niso motene.

V telefonskem pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem pa je pred tem v torek krivdo za eskalacijo razmer v Ukrajini pripisal izključno vladi v Kijevu. Kot je dejal, je porast napetosti "posledica neodgovornih politik Kijeva, ki ni upošteval zakonitih pravic in interesov rusko govorečih prebivalcev".

Uporabo sile proti "civilnemu protestnemu gibanju" na vzhodu Ukrajine je označil za "nesprejemljivo", navaja AFP.

O stanju človekovih pravic v Ukrajini naj bi po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass danes ob 16. uri po lokalnem času razpravljal Varnostni svet ZN. Poročilo bo predstavil namestnik generalnega sekretarja ZN za človekove pravice Ivan Šimonović. To je agencija izvedela v VS ZN.

Visoki komisariat ZN za človekove pravice je na podlagi ugotovitev Šimonovića, ki jih je pripravil po marčnem obisku v Ukrajini, v torek objavil poročilo. V njem je med drugim oblasti v Kijevu pozval, naj preprečijo spodbujanje sovraštva in zagotovijo spoštovanje pravic manjšin v državi. Rusko govoreče prebivalce na vzhodu pa je obtožil, da so lagali, da so bili napadeni, s čimer so želeli opravičiti posredovanje Rusije.

Rusko zunanje ministrstvo je poročilo kritiziralo kot enostransko in spolitizirano.