Putin: Če bi ruski obveščevalci res želeli ubiti Navalnega, bi šli do konca

Glede odnosov z ZDA je ruski predsednik ocenil, da so postali talci ameriške notranje politike. Ob tem je po poročanju tujih tiskovnih agencij izrazil upanje, da bosta strani nekatere težave lahko rešili v času nove administracije v ZDA. "Verjamemo, da bo novoizvoljeni ameriški predsednik uredil stvari, saj ima tako notranjepolitične kot zunanjepolitične izkušnje," je dejal Putin, ki je Bidnu za zmago na volitvah sicer čestital med zadnjimi svetovnimi voditelji.

Znova je tudi zavrnil očitke o vpletenosti ruskih oblasti v zastrupitev Navalnega. Kot je dejal, so take trditve spodbudili senzacionalistični mediji, a ga to ne preseneča, saj so tovrstne zgodbe o Rusiji pogoste v zahodnih medijih. Dejal pa je tudi, da če bi ga obveščevalne službe res želele mrtvega, bi šle do konca.

Putin je tudi napovedal, da se se bo cepil z ruskim cepivom proti covidu-19, ko bo to primerno za njegovo starost. "Sem človek, ki spoštuje priporočila. Za take, kot sem jaz, še ni cepiva. To bom storil takoj, ko bo mogoče," je na vprašanje o cepljenju odgovoril 68-letni ruski predsednik.

Pojasnil je, da je cepivo Sputnik V, ki so ga razvili ruski znanstveniki, učinkovito in ni nevarno, a po navedbah ruskih zdravstvenih oblasti ni primerno za starejše od 60 let. Dodal je, da bo kmalu na voljo tudi cepivo za starejše. Množično cepljenje proti covidu-19 se je v Rusiji začelo prejšnji teden.

Rusija jo je sicer po Putinovih besedah v pandemiji covida-19 odnesla bolje kot številne druge države. "Zdravstvo se je ustrezno odzvalo," je zatrdil. Po podatkih ameriške univerze Johnsa Hopkinsa so v Rusiji s 144,5 milijona prebivalcev doslej potrdili več kot 2,57 milijona okužb z novim koronavirusom, s čimer se ta država uvršča na četrto mesto na svetu. Ima pa v primerjavi z drugimi državami manj smrtnih žrtev covida-19 - doslej so jih našteli več kot 45.300.

Putin je v odgovorih na vprašanja domačih in tujih novinarjev tudi očital tujini, da se s podporo beloruski opoziciji vmešava v notranje zadeve Belorusije. "Nujno je, da beloruskemu ljudstvu damo priložnost, da svoje težave reši samo," je poudaril.

Ruski predsednik je napovedal tudi nadaljnjo podporo separatistom na vzhodu Ukrajine. "Podpirali smo Doneck in podporo bomo še razširili," je dejal. Pojasnil je, da se to nanaša na industrijo, infrastrukturo in reševanje socialnih vprašanj, več pa ni razkril.

Odgovornost za pomanjkanje napredka v reševanju konflikta v Ukrajini pa je Putin pripisal ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Kot je dejal, je Zelenski obljubil, da bo rešil konflikt, a je njegova vlada prišla pod vpliv "skrajnih nacionalističnih sil". Kijev je tudi posvaril pred enostrankimi spremembami mirovnega načrta, ki je zapisan v sporazumu iz Minska iz leta 2015.

Putin včeraj novinarjem ni razkril, ali se bo leta 2024 potegoval za peti mandat, češ da se glede tega še ni odločil.

Zaradi pandemije je bila letošnja Putinova novinarska konferenca, že 16., drugačna kot običajno. Potekala je v virtualni obliki, Putin pa je odgovarjal iz svoje rezidence Novo Ogarjovo. Letos se je za novinarsko konferenco akreditiralo 774 novinarjev, kar je 2,5-krat manj kot lani, ko so našteli 1895 novinarskih akreditacij.

Tokratna novinarska konferenca ruskega predsednika je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass trajala 4 ure in 29 minut. Od leta 2004 so bile vse daljše od treh ur, najdlje pa je Putin na vprašanja novinarjev odgovarjal leta 2008 - štiri ure in 40 minut.