Luksemburška davčna afera je izbruhnila novembra lani, ko so preiskovalni novinarji razkrili razsežnost spornih dogovorov luksemburških oblasti z multinacionalkami, kot so Pepsi, Amazon, Ikea in Volkswagen, ki omogočajo množično izogibanje davkom.
Predsednik komisije Juncker, ki je bil dolga leta luksemburški premier, se je znašel pod plazom očitkov, češ da je arhitekt sporne davčne ureditve. Slednja omogoča dobičke multinacionalk na račun davkoplačevalcev.
Luksemburžan je očitke zavrgel z utemeljitvami, da je ureditev, ki omogoča sporne davčne ugodnosti, zakonita in velja v 22 članicah unije. Ob tem pa je obljubil odločen boj proti izogibanju davkom, tudi z novo zakonodajo.
Danes je Junckerjeva komisija predstavila prvi sveženj ukrepov. Ključen je zakonodajni predlog za uvedbo samodejne izmenjave informacij med članicami o spornih predhodnih davčnih odločbah, ki naj bi omogočila zaznavanje zlorab sistema in ustrezen odziv.
S predhodnimi davčnimi odločbami (v angleščini tax rulings) davčni organi za določeno podjetje opredelijo, kako bodo izračunavali davek, zlasti ureditev transfernih cen blaga in storitev v poslih med podružnicami iste skupine podjetij, kar vpliva na razporeditev obdavčljivega dobička med podružnice skupine v različnih državah.
Te odločbe v osnovi niso nezakonite, lahko pa pomenijo nedovoljeno državno pomoč, če določenemu podjetju omogočajo selektivno prednost. Na primer, če cene transakcij znotraj skupine niso urejene v skladu s tržnimi pogoji in podjetja prenizko ocenijo obdavčljivi dobiček, je to nepoštena prednost pred podjetji, za katera so davki obračunani s skladu s tržnimi pogoji.
Nova zakonodaja naj bi članicam omogočala dostop do podatkov, ki jih potrebujejo za zaščito svojih davčnih osnov in učinkovito odkrivanje podjetij, ki se poskušajo izogniti plačilu pravičnega deleža davkov.
Po predlogu komisije naj bi nacionalni davčni organi vsake tri mesece vsem drugim članicam poslali kratko poročilo o vseh izdanih davčnih odločbah s čezmejnim učinkom. Članice pa bi nato lahko zaprosile za podrobnejše informacije o posameznih odločbah.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve ter obdavčevanje Pierre Moscovici je poudaril, da EU potrebuje gotovost in predvidljivost ter da ne gre za načelni napad na ureditev predhodnih davčnih odločb. Kot odločilni dejavnik je izpostavil retroaktivnost predloga in zatrdil, da ne prinaša nepotrebnih administrativnih bremen.
Moscovici je prav tako izpostavil, da je današnji sveženj šele začetek zgodbe, ne njen konec. To je po njegovih besedah danes na kolegiju poudaril tudi Juncker. Izvesti morajo še določene analize učinkov, drugi sveženj se pričakuje pred poletjem ali do konca leta.
V sklopu drugega svežnja naj bi komisija oživila tudi razpravo o predlogu direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb, znano pod kratico CCCTB, iz leta 2011, ki je v slepi ulici. Komisar meni, da je sedaj več pripravljenosti med članicami za dogovor o tem vprašanju.
Današnji sveženj za spodbujanje davčne preglednosti vključuje še vrsto drugih pobud, na primer preučitev možnosti, da multinacionalna podjetja javno razkrijejo nekatere davčne podatke, in razveljavitev direktive o prihrankih, saj besedilo presega ambicioznejša zakonodaja EU.
Po nekaterih ocenah so javni proračuni članic EU zaradi izogibanja davkom na dohodek pravnih oseb letno prikrajšani za več milijard evrov. Poleg tega tako izogibanje ogroža pravično porazdelitev bremena med davčne zavezance in pošteno konkurenco med podjetji, opozarjajo v komisiji.
Komisija želi, da bi nova zakonodaja o samodejni izmenjavi podatkov o predhodnih davčnih odločbah začela veljati 1. januarja 2016.
Zaradi suma nezakonite državne pomoči je sicer komisija Joseja Manuela Barrosa lani sprožila preiskavo davčnih dogovorov Amazona z Luksemburgom, Starbucksa z Nizozemsko, Appla z Irsko in Fiata z Luksemburgom ter vzela pod drobnogled prakse še več drugih držav.
Decembra lani je nato Junckerjeva komisija pod pritiskom afere preiskavo spornih davčnih ugodnosti razširila na vse članice.
Iz Evropskega parlamenta so začeli prvi odzivi na sveženj prihajati že dan pred njegovo objavo. V skupini evropskih liberalcev so ga pozdravili, a opozorili, da od Junckerjeve komisije pričakujejo še veliko več, članice pa so pozvali, naj sedaj visokoleteče besede prevedejo v dejanja.
Danes se je odzval tudi predsedujoči posebnemu odboru parlamenta za obravnavo vprašanja spornih davčnih ugodnosti Alain Lamassoure, ki je prav tako poudaril, da je to prvi korak, naslednji pa mora biti zagotoviti čim več preglednosti med samimi ekonomskimi igralci ter med njimi in potrošniki. "Končni cilj je pravično in pošteno obdavčevanje," je poudaril.
Davčne odločitve unija sprejema s soglasjem, ki ga je težko doseči, zato so premiki na tem področju počasni.
