Proti hitrejšemu imenovanju Johnsona za novega vodjo britanskih konservativcev

Glasovanja so predvidena še prihodnji teden, dokler ne bosta ostala samo še dva kandidata. Nato pa bo o nasledniku Therese May na čelu konservativcev po pošti odločilo okoli 160.000 članov stranke. Novi predsednik stranke, ki bo postal tudi novi britanski premier, bo predvidoma znan v tednu, ki se začne 22. julija.

A vodstvo torijcev naj bi po poročanju BBC načrtovalo, da bi spričo prepričljive zmage Johnsona v prvem krogu ostale kandidate umaknili iz tekme, glasovanj prihodnji teden ne bi bilo, člani stranke pa bi po pošti odločali le o Johnsonu. Preostali kandidati temu nasprotujejo.

Več jih je izpostavilo, da bi morala stranko izučiti izkušnja iz leta 2016, ko je bila brez glasu proti izvoljena Theresa May, ki je nedavno odstopila s čela stranke. "Ne naredimo znova enake napake," je poudaril notranji minister Sajid Javid.

Minister za mednarodno razvojno pomoč Rory Stewart pa je dejal, da si "člani stranke zaslužijo imeti izbiro" in da "kronanja niso prava pot do demokratične politike".

Johnson je v prvem krogu glasovanja o novem vodji konservativne stranke dobil največ, 114 glasov. Sedanji zunanji minister Jeremy Hunt je na drugem mestu prejel "le" 43 glasov. Na tretje mesto se je s 37 glasovi uvrstil minister za okolje Michael Gove, četrti je nekdanji minister za brexit Dominick Raab (27), peti notranji minister Sajid Javid (23), šesti minister za zdravje Matt Hancock (20) in sedmi minister za mednarodno razvojno pomoč Rory Stewart (19).

So pa iz nadaljnjih glasovanj že izpadli trije kandidati, ki niso dobili najmanj 17 glasov od skupno 313 delegatov stranke - nekdanja ministrica za parlamentarna vprašanja Andrea Leadsom, nekdanji državni sekretar za priseljevanje Mark Harper in nekdanja ministrica za delo Esther McVey. Kasneje se je iz igre sam izločil Hancock, ki je odstopil od kandidature.

Mayeva je s čela konservativne stranke uradno odstopila pretekli petek. Britanci si jo bodo zapomnili predvsem po tem, da je vlado vodila v enem politično najbolj kaotičnih obdobij v novejši zgodovini države, in da ji ni uspelo izpeljati brexita, zaradi česar je tudi odstopila. Premierske dolžnosti bo opravljala, dokler ne bo izbran njen naslednik.