Bila je sreda, 7. novembra 2001. Pripadniki posebnih enot so vdrli v luksuzno vilo severno od Lugana na jugu Švice. Iskali so Youseffa Nado, direktorja banke Al-Taqwa. Švicarji so sicer vedeli, da ima povezave z Muslimansko bratovščino, toda v alpski državici je veljal za zmernega muslimana. Zdaj, po terorističnem napadu na New York, so Američani zahtevali njegovo aretacijo. Našli sicer niso veliko, toda zasegli so nekaj veliko bolj grozljivega. Dokument v arabščini, napisan na 14. straneh, ki je datiral v december 1982 in je kasneje postal znan kot muslimanski manifest s preprostim naslovom - »Projekt«. Zadevo so hoteli pomesti pod preprogo, toda leta 2005 jo je v svoji knjigi »Osvojitev zahoda: Tajni islamski projekt« razkril preiskovalni novinar Sylvain Besson. Manifest je opisal kot »totalitarno ideologijo infiltracije, ki predstavlja (…) največjo nevarnost za evropske družbe«.
Manifest so sprejeli voditelji zloglasne Muslimanske bratovščine, ki je bila ustanovljena 1928 ter je navdahnila nastanek terorističnih organizacij in skupin kot so Hamas, Al Kaida in Islamska država. Za razliko od nasilja so člani Muslimanske bratovščine predvideli postopno islamizacijo Zahoda, in sicer z različnimi taktikami: priseljevanjem, infiltracijo, nadzorom, propagando, protesti, prevarami, pridobitvijo politične legitimnosti in tudi terorizmom. Ko je tekst »Projekta« analiziral Patrick Poole, ameriški svetovalec za boj proti terorizmu in nacionalno varnost, je razkril, da je Muslimanska bratovščina predvidevala in priporočila taktike in tehnike za vzpostavitev islamske prevlade na Zahodu, ki smo jim z množičnimi migracijami priča danes. To je še en dokaz več, da je begunska kriza ustvarjena načrtno z enim samim ciljem: islamizacija zahodne civilizacije. Gre za fleksibilen, večfazen in dolgoročen pristop kulturne invazije, pravi Poole.
Manifest, ki se začne z »v imenu Alaha, dobrotljivega in usmiljenega«, po točkah daje navodila za ravnanje muslimanskim verskim voditeljem. Tako priporoča, naj se »izogibajo odkritim povezavam z znanimi terorističnimi organizacijami in posamezniki«. Ko pride do terorističnega napada, da je potrebno obsoditi, saj se tako ohrani »videz zmernosti«. V tiste muslimanske organizacije in skupnosti, za katere se presodi, da so preveč zmerne in ne sledijo zvesto islamu, se je potrebno infiltrirati in jih prevzeti. Potrebno je vzpostaviti finančne mreže ter ustanoviti »intelektualne skupine«, ki bodo islamskim stališčem in zgodovini dale legitimnost.
Manifest predvideva tudi zbiranje denarja za financiranje džihada na Zahodu ter nudenje tehnične in operativne podpore. Manifest opozarja, da je sicer treba vedno ravnati v skladu z nauki Alaha in preroka Mohameda, toda ob soočenju z nasprotniki in sovražniki je dovoljeno lagati in uporabiti prevare. Prav tako se je treba infiltrirati v politične in družbene institucije, prodreti je treba v lokalne uprave in središča mest. To se doseže tako, da se v vsakem večjem mestu zgradi in vzpostavi islamski verski in kulturni center.
Manifest predvideva, da se globalni islamski cilji prilagodijo lokalnim, vzpostaviti je treba muslimansko mrežo šol, bolnišnic in humanitarnih organizacij. Priporoča, da se muslimani infiltrirajo v lokalne progresivne organizacije, ustanovijo naj tudi svoje varnostne sile, ki bodo ščitile muslimane na Zahodu.
Erick Stakelbeck v svoji knjigi »Bratovščina: Naslednji ameriški veliki sovražnik« piše, kako Muslimanska bratovščina, avtorica manifesta, postopa ob gradnji nove džamije oziroma islamskega verskega in kulturnega centra. Če kdo vpraša ali se zanima za gradnjo džamije, predvsem kako in iz kje se financira, mora na to z nasmehom odgovarjati človek, ki je zadolžen za odnose z javnostmi. Pomiriti mora meščane in jim povedati, da so zbrana sredstva večinoma lokalna. Na svojo stran je treba pridobiti mestni svet, vse kritike džamije je potrebno označiti za rasiste in islamofobe.
Manifest je napisal Said Ramadan, leta 1926 rojeni egiptovski verski učitelj, ki je deloval v Savdski Arabiji, kasneje je odšel v Švico, kjer je leta 1961 v Ženevi ustanovil islamski center. Na dokument, ki je skoraj do črke natančno predvidel muslimanski migrantski val, zahodne vlade nekako pozabljajo, čeprav predstavlja načrt za podreditev zahodne civilizacije islamu in prevlado muslimanov v Evropi. Vse skupaj poteka pred našimi očmi, navzven se vidi z gradnjami džamij, umikanjem križev in krščanskih simbolov, odpovedmi praznovanja krščanskih praznikov, zahtevami muslimanov po priznanju islamskih praznikov, predavanje multikulturnosti v izobraževalnih ustanovah, umikanjem igrač v vrtcih, ki bi bile lahko žaljive za muslimane (v Italiji so z vrta vrtca umaknili igralo v obliki prašička), vse bolj glasnimi organizacijami »civilne družbe«, ki pribijajo na križ kritike islama, pojavim šeriatskih milic in šeriatskih sodišč, delovanjem bank po šeriatskem pravu in drugim.