Priporni nalog za komunista Josipovića

Italijanski pravosodni organi so izdali evropski priporni nalog za Anteja Josipovića, očeta nekdanjega predsednika Hrvaške in nekdanjega visokega uslužbenca komunistične partije za ideološka vprašanja. Nalog se nanaša na sprejemanje odločitve, da se ubije družina Ševo, poroča hrvaški neodvisni portal Dnevno. Mogoče bomo vendarle dočakali, da bodo komunistični zločinci odgovarjali za svoja dejanja. Načelnik zvezne Službe državne varnosti oziroma Udbe v času nagnusnega zločina je bil še živeči Silvo Gorenc. Preiskovalec zločinov nekdanjega režima Igor Omerza je predlani za Reporter dejal: »Vsako akcijo v tujini je po pravilniku odobril načelnik zvezne Udbe, ki je tudi koordinirala akcije.«

Priporni nalog za Josipovića naj bi bil že nekaj časa na hrvaškem ministrstvu za pravosodje. Ali bodo danes 86-letnega Josipovića Italijanom izročili, ni znano. Bil naj bi slabega zdravja in nameščen v enem izmed zagrebških luksuznih domov za ostarele. Nad Josipovićem visi tudi sodelovanje pri pokolu Hrvatov v Kočevskem rogu, saj je bil med II. svetovno vojno član partizanskega odreda v Biokovu, ki je kasneje prerasel v 11. dalmatinsko brigado. Prav ta brigada, v kateri je bila politična komisarka kasnejša predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc, je v gozdovih nad Kočevjem zagrešila enega najbolj gnusnih zločinov.

Zaradi tega Josipović najbrž ne bo nikoli odgovarjal, utegne pa se zgoditi, da bo vsaj zaslišan v zvezi s krutim umorom družine Ševo. Plačani morilec Udbe je 24. avgusta 1972 v italijanskem mestecu San Dona di Piave pri Benetkah umoril 35-letnega Stjepana, 24-letno Tatjano in devetletno pastorko Rosemarie. Umor hrvaške družine je pretresel Italijo, kjer je bila družina na dopustu, in Nemčijo, kjer so živeli v Stuttgartu. Ivan Lasić, eden od tedanjih šefov Udbe, je pripovedoval, da je »ta zločin tudi njih, nalogodajalce številnih umorov, šokiral«.

Za morilca družine Ševo velja plačani morilec Vinko Sindičić, čeprav to uradno ni bilo nikoli dokazano. Bil je infiltriran agent v hrvaško emigracijo in je Ševove poznal. Tako je tudi vedel, da načrtujejo dopust v Italiji, zato se jim je pridružil. Po izjavah prič je z njimi 18. avgusta 1972 pripotoval v San Dona di Piave, kjer so se nastanili v penzionu Bar Ristorante Centrale. Sindičić je naslednji dan z vlakom odšel v Trst, pet dni kasneje pa ga je družina pričakala na železniški postaji. Med vožnjo v penzion je Stjepan ustavil na tržnici, da je kupil sadje. Prodajalka Antonia Mazaletto je kasneje policiji povedala, da je v avtu na zadnjem sedežu sedel moški s črnimi očali.

Med vožnjo proti Benetkam je morilec, ob katerem je sedela Rosmarie, izvlekel pištolo in Stjepana trikrat ustrelil v zatilje. Avtomobil je zapeljal v jarek, žena Tatjana pa je prijela orožje in iztrgala dušilec. Več ni mogla. Morilec je proti njej večkrat ustrelil in jo smrtno ranil. Nato je prislonil pištolo še k otroški glavici in dvakrat sprožil. Deklica je bila v trenutku mrtva. Ko je izstopil iz avtomobila, je videl, da je Tatjana še živa. Vstavil je nov nabojnik in celega spraznil v negibno telo. Nato je pobegnil in nalogodajalcem v takratno Jugoslavijo javil, da je naloga opravljena.