Revija Reporter
Svet

Pričanje, ki je pretreslo Belo hišo: Trump je od Ukrajine terjal "uslugo za uslugo", trdi veleposlanik

STA

21. nov. 2019 6:00

Deli na:

Ameriški veleposlanik pri EU Gordon Sondland med pričanjem v kongresu.

Reuters

Ameriški veleposlanik pri EU Gordon Sondland je včeraj na zaslišanju pred ustavno obtožbo predsednika ZDA priznal, da je sodeloval z odvetnikom Donalda Trumpa Rudyjem Giulianijem pri pritisku na Ukrajino, da v zameno za pomoč uvede preiskavo Trumpovih političnih nasprotnikov.

Sondland je zadnja v vrsti prič, ki potrjujejo vzročno povezavo med nakazilom kongresno potrjene pomoči Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo z uvedbo preiskave o nekdanjem podpredsedniku ZDA Josephu Bidnu, njegovem sinu Hunterju in ukrajinskem vpletanju v ameriške volitve leta 2016. Po njegovih besedah je šlo za "uslugo za uslugo" (quid pro quo).

Sondlandovo pričanje je najpomembnejše doslej, ker je prvi, ki je slišal to pogojevanje naravnost od Trumpa. Hotelir, ki si je veleposlaniški položaj prislužil z nakazilom milijona dolarjev za Trumpovo inavguracijo, je kongresu priskrbel tudi elektronsko pošto in sporočila, ki dokazujejo, da je za izsiljevanje vedelo več ljudi znotraj ožjega Trumpovega kroga.

"Gospod Giuliani je izražal želje predsednika ZDA in vemo, da so bile te preiskave pomembne za predsednika," je dejal Sondland in razložil, da je bilo popolnoma jasno, da je Trump ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu obisk v Beli hiši pogojeval s preiskavami.

Demokrati so preiskavo pred ustavno obtožbo sprožili po prijavi žvižgača, da je Trump v telefonskem pogovoru 25. julija izsiljeval Zelenskega oziroma "prosil za uslugo" preden odobri pomoč. Trump je delni prepis pogovora objavil in še vedno vztraja, da z njim ni nič narobe. Prav tako še vedno trdi, da ni šlo nikoli za "quid pro quo".

"Vem, da člani tega odbora pogosto oblikujejo ta zapletena vprašanja v eno enostavno vprašanje - ali je šlo za quid pro quo? Kot sem že prej povedal glede telefonskega pogovora in srečanj v Beli hiši, je odgovor pritrdilen," je dejal Sondland.

Potrdil je tudi, da se je 26. julija iz kijevske restavracije pogovarjal po telefonu s Trumpom, kar potrjuje izjave dveh diplomatov. Povedal je tudi, da je podpredsedniku ZDA Miku Penceu izrazil skrbi zaradi povezovanja vojaške pomoči Ukrajini s preiskavami. "To v vladi ni bila nobena skrivnost," je dejal Sondland.

V pričakovanju napadov je sebe opredelil kot prepričanega republikanca, ki je pač sledil navodilom predsednika ZDA. Zavrnil pa je namige, da bi sam ali skupaj z nekdanjim odposlancem za Ukrajino Kurtom Volkerjem in ministrom za energijo Rickom Perryjem vodil svojo politično operacijo v Ukrajini. Delal je po navodilih Trumpa, kaj se dogaja, pa naj bi vedeli vsi v vrhu vlade. Pri tem je omenil državnega sekretarja Mika Pompea in bivšega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona. "Vedela sta, kaj počnemo in zakaj," je dejal Sondland.

Predsednik odbora za obveščevalne zadeve, kjer potekajo zaslišanja Adam Schiff je zato opozoril Pompea in druge v vladi, ki zavračajo sodelovanje v preiskavi, da to delajo na lastno odgovornost v svojo škodo. "Oviranje kongresa je bilo vključeno v ustavno obtožbo v času afre Watergate," je opozoril Schiff in s tem namignil, da lahko tudi člane Trumpove vlade čaka pregon in zapor.

Sondland je precej zmedel Trumpovo obrambo pred ustavno obtožbo in vodilni republikanec v odboru za obveščevalne zadeve Devin Nunes je uvodoma veleposlanika branil ter prikazoval kot žrtev. Nunes je s kolegi še naprej vztrajal, da se zasliši žvižgača, ki je opozoril na sporni telefonski pogovor. Vendar pa je žvižgač povsem nepomemben, odkar je Trump objavil delni prepis pogovora.

Po Sondlandovem pričanju bi demokrati lahko zaprli preiskavo in šli na potrditev obtožnice proti Trumpu, ker je jasno, da je predsednik ZDA od tuje vlade izsiljeval pomoč, da bi jo zagodel domačim političnim nasprotnikom.

Demokrati morajo sedaj le še prepričati porotnike na procesu proti Trumpu in bo odstavljen. To pa ne bo enostavno, saj so porotniki senatorji, med katerimi prevladujejo republikanci, ki se bojijo Trmpovega vpliva na volilno bazo. Predsednik republikancem tudi koristi z imenovanjem konservativnih sodnikov in vodenjem konservativne notranje politike.