Podpora predlogu predsednika Baracka Obame ni bila enotna, saj je za predlog zakona glasovalo 273 kongresnikov, proti pa jih je bilo 156. Pred glasovanjem je v predstavniškem domu potekala več kot šest ur trajajoča razprava, med katero je veliko izvoljenih predstavnikov ameriškega ljudstva izražalo dvome v modrost oboroževanja sirskih upornikov, ki se doslej niso izkazali z učinkovitostjo.
Kongresnike skrbi to, kar predsednika Obamo skrbi od samega začetka upora proti predsedniku Sirije Bašarju al Asadu. Namreč da lahko ameriško orožje pade v napačne roke oziroma se lahko pomoč maščuje, kot se je v času ameriške podpore afganistanskim borcem proti sovjetski zvezi v preteklem tisočletju. Skrb se je izkazala za upravičeno v Iraku, kjer so sile IS brez večjih težav zaplenile sodobno ameriško oborožitev, ki so jo ZDA namenile iraški armadi.
O predlogu bo danes glasoval tudi senat, kjer imajo večino demokrati in bo najverjetneje potrjen. Ne glede na manjšo zmedo, ki je nastala, ko je načelnik štaba združenih poveljstev general Martin Dempsey v torek dejal, da bodo ameriški vojaški svetovalci morda občasno spremljali iraške ali kurdske sile v boju proti IS na terenu v Iraku. Obama je doslej trdil, da ameriške kopenske enote v bojih na tleh ne bodo sodelovale, ampak bo ameriška intervencija omejena na zračne napade.
Dempsey je sicer v senatu uporabil zdravo pamet, ki ni vedno v skladu z razglašeno politiko. Obama je v sredo vztrajal, da ameriški vojaki ne bodo sodelovali v bojih na tleh, vendar pa je govoril predvsem o tem, da ne bo prišlo do ponovitve vojne proti Iraku iz leta 2003. Dempseyja so senatorji silili, da gre v podrobnosti, česar Obami doslej ni bilo treba storiti, iz njegovih besed pa je mogoče razbrati, da občasna udeležba ameriških vojakov v omejenem številu ni izključena.
Za predlog zakona je na koncu glasovalo 159 republikancev in 114 demokratov, proti pa je bilo 71 republikancev in 85 demokratov. Demokrati, ki ne marajo vojne, so predlog podprli med drugim zaradi javne usmrtitve dveh ameriških novinarjev, kar je tudi javno mnenje v ZDA obrnilo v prid odločnejšim ukrepom proti IS.
Obama je izid glasovanja v predstavniškem domu pozdravil kot pomemben korak proti soočenju z grožnjo IS. Urjenje sil zmerne opozicije Sirije bo potekalo zunaj države v sodelovanju s partnerji v regiji, kot je Savdska Arabija. Obama je zagotovil, da v Sirijo Američanov ne bo pošiljal, in pozval senat, naj prav tako potrdi enak predlog zakona.
