Prihodnje leto bo kandidiral na parlamentarnih volitvah, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Naslednje leto ne bom kandidiral za tretji mandat na čelu Evropskega parlamenta, temveč bom kandidiral za mesto v bundestagu kot nosilec liste socialdemokratov v Severnem Porenju - Vestfaliji," je dejal Schulz.
Schulz ni pojasnil, ali se bo potegoval za kanclerski položaj ali bi želel postati zunanji minister. S slednjega položaja se bo namreč v začetku prihodnjega leta umaknil prav tako socialdemokrat Frank-Walter Steinmeier, ki naj bi postal novi nemški predsednik.
Socialdemokrate, ki so v koaliciji s krščanskimi demokrati nemške kanclerke Angele Merkel, vodi podkancler Sigmar Gabriel, ki pa v javnosti ni zelo priljubljen.
Po napovedih naj bi Gabriel v začetku prihodnjega leta sporočil, kdo bo kanclerski kandidat stranke.
Schulz je pred kratkim v pogovoru za časnik Süddeutsche Zeitung dejal, da odločitev o tem, kdo bo prihodnje leto socialdemokratski izzivalec Merklove, še ni bila sprejeta.
Nemški mediji pa kot najverjetnejšega omenjajo scenarij, po katerem bi Schulz februarja postal zunanji minister, nato bi kandidiral za kanclerski položaj, nato pa, če bo v Nemčiji po jesenskih volitvah spet oblikovana velika koalicija, ostal na mestu vodje diplomacije.
Merklova je prav minuli konec tedna potrdila, da se bo jeseni prihodnje leto potegovala za še četrti kanclerski mandat.
Dosedanji predsednik Evropskega parlamenta je danes v izjavi še poudaril, da si bo tudi v prihodnje prizadeval za evropski projekt. "Evropska enotnost je v mojih očeh največji civilizacijski projekt zadnjih stoletij," je dejal.
"Ta odločitev ni bila lahka," je dodal Schulz in dejal, da si je na čelu Evropskega parlamenta predvsem prizadeval, da bi ta edina neposredno voljena evropska institucija postala vplivnejša.
Schulz, ki je na čelu Evropskega parlamenta od leta 2012, ni povedal, kdaj bo odstopil s položaja, so pa volitve novega predsednika parlamenta predvidene za januar. Nemec je evropski poslanec že od leta 1979, član socialdemokratov pa je od leta 1974. Znan je po svojih neposrednih izjavah.
Kdo bo Schulza nasledil na mestu predsednika parlamenta, ni jasno. Na položaj pa računa največja skupina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka.
Njen vodja v parlamentu Manfred Weber danes v Strasbourgu še ni predstavil kandidata za ta položaj, dejal je le, da se bodo dogovarjali z ostalimi strankami. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali je sam kandidat.
Po besedah Webra je v tem trenutku ključno, da se zagotovi stabilnost parlamenta ter izključi vpliv populistov in ekstremistov.
Vodja druge največje skupine v parlamentu, socialdemokratov, Gianni Pittella, pa je izrazil obžalovanje zaradi odločitve Schulza, saj bosta s tem po njegovih besedah parlament in celotna EU ostala brez enega svojih največjih vodij.
Napovedal je še, da bodo socialdemokrati vztrajali pri političnem ravnotežju glede vodenja evropskih institucij. "Monopol desnice je za nas nesprejemljiv," je zapisal v sporočilu za javnost.
Evropski parlament je bil doslej edina institucija, na čelu katere je bil socialdemokrat. Predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta Jean-Claude Juncker in Donald Tusk namreč pripadata Evropski ljudski stranki.