Predsednik ECB Draghi: Najhujša kriza v evrskem območju je mimo

Italijan na čelu osrednje denarne ustanove območja evra je spomnil, da ECB že nekaj tednov praktično ne odkupuje več državnih obveznic ranljivih članic območja evra, da bi tako umirjala razmere na trgu državnega dolga.

Draghi je ob tem ponovil stališče, da morajo trenutno zatišje za nadaljnje fiskalne in reformne ukrepe izkoristiti članice območja skupne valute. "Žogica je v rokah vlad. Države Članice morajo območje evra narediti trajno odporni na krize," je zatrdil.

Predsednik ECB je znova izpostavil, da je območje evra po nekaterih temeljnih kazalcih, kot so inflacija, položaj plačilne bilance in javnofinančni primanjkljaj, v boljši kondiciji kot ZDA.

Draghi je stopil tudi v bran ukrepom ECB za stabilizacijo bančnega sistema. V Frankfurtu so namreč decembra lani in konec februarja v dveh operacijah refinanciranja s triletnimi posojili po ugodni obrestni meri bankam zagotovili preko 1000 milijard evrov.

Opozoril je, da so bile razmere v bančnem sektorju minulo jesen resnično kritične, grozila pa je nevarnost resnega posojilnega krča. Ta bi lahko vodil v propad številnih evropskih podjetij, ki bi se znašla brez finančnih sredstev. "To smo morali preprečiti," je bil jasen.

Ob tem je dal vedeti, da v obeh operacijah niso sodelovale zgolj banke v težavah, saj je ugodna posojila decembra lani prejelo 523 bank, konec februarja pa celo 800.

Prepričan je tudi, da operacija navzlic nekaterim opozorilom ne bo povečala inflacijskih pritiskov, saj banke svežega denarja niso v celoti prenesla v obtok, temveč so z njim v veliki meri poplačala svoje obveznosti. Po mnenju številnih opazovalcev so lep del vložile tudi v nakup državnih obveznic, zaradi česar se je tudi zmanjšal pritisk na ranljive članice evrskega območja.