Pred Grčijo in posojilodajalci ključnih 48 ur

Voditelji so danes najprej prisluhnili poročilu institucij posojilodajalcev o v zadnjem hipu prejetem seznamu grških predlogov in na tej podlagi ocenili, da si ti dobra osnova za nadaljnje usklajevanje. A ključnih bo naslednjih 48 ur, ko bodo institucije podrobno preučile predloge, je povedal Cerar.

Slovenija je po njegovih besedah znova izpostavila, da morajo načela in pravila v območju evra veljati za vse enako, da razume težave Grčije, a da ne more biti popustljiva, ko gre za uveljavljanje in izvajanje strukturnih ukrepov, ki se pričakujejo od Grčije.

Da je pred Grčijo in posojilodajalci v prihodnjih 48 urah še ogromno dela, je poudarila tudi vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Podobno so izpostavljali drugi voditelji držav v območju evra: novi grški predlogi so dobra podlaga, a zdaj je treba zavihati rokave in pospešiti pogajanja.

Grški premier Aleksis Cipras je kolegom zagotovil, da je Grčija pripravljena resno in konstruktivno sodelovati v pogajanjih, je izpostavil predsednik evrskega vrha Donald Tusk ter spomnil, da je izredni vrh sklical, da bi se izognili kaotičnemu in nenadzorovanemu izstopu Grčije iz območja evra ter da bi vbrizgali novo dinamiko v pogajanja.

Pogajalski krč je torej popustil, institucije in Grčija zdaj pospešeno nadaljujejo tehnična pogajanja, ki naj bi utrla pot do končnega dogovora ta teden. V sredo je predviden še en izredni sestanek evroskupine, nato pa naj bi voditelji dogovor zapečatili na rednem vrhu četrtek in petek v Bruslju.

O podrobnostih dogovora, ki ga oblikujejo institucije in Grčija, voditelji po Cerarjevih besedah niso govorili. Je pa slovenski premier ocenil, da je izplačilo novega finančnega obroka Grčiji mogoče do konca meseca, če bi se zadeve idealno iztekle. "Vsekakor bodo naslednji dnevi zelo napeti," je še ocenil.

Sporočilo evrskega vrha je po Cerarjevih besedah jasno: želimo si pozitivne rešitve, nihče si ne želi grexita, a ta možnost še vedno obstaja. Tudi sporočilo Ciprasu je po njegovih besedah zelo jasno: vsi pričakujemo, da bo Grčija spodobna izvesti potrebne strukturne ukrepe.

Več držav, tudi Slovenija, je moralo izvesti boleče reforme, ki so se na koncu izplačale. Grčija ima podporo evrskih partneric, mora pa se zavedati, da ne bo lahko, je sklenil slovenski premier.

Dogovor naj bi vsekakor vključeval podaljšanje sedanjega programa pomoči, ni pa jasno, za koliko časa. Omenjata se dve možnosti: podaljšanje do konca oktobra ali do konca leta. Prav tako bo dogovor vsekakor vključeval seznam zelo podrobnih in zelo konkretnih ukrepov, ki jih morajo grške oblasti izpolniti v zameno za nadaljnje obroke finančne pomoči.

Eno od odprtih vprašanj v pogajanjih naj bi bila uporaba 10,9 milijarde evrov, namenjenih grškim bankam. Do te možnosti naj bi bila zadržana Evropska centralna banka (ECB), saj želi, da bi bil ta denar namesto za polnjenje grškega proračuna porabljen za dokapitalizacijo bank, da bi te lažje vrnile nujno likvidnostno pomoč.

ECB je sicer v ponedeljek znova povečala nujno likvidnostno pomoč grškim bankam, medtem ko Grki še vedno množično dvigujejo denar z bančnih računov. O uvedbi nadzora kapitalskih tokov sicer voditelji tokrat po navedbah iz več različnih virov niso govorili.

Novi grški predlogi, posredovani šele tik pred zasedanjem evroskupine, ki se je sestala pred vrhom, vključujejo nove davke za podjetja in bogate, ne pa tudi nadaljnjih rezov pokojnin in plač, je povedal grški gospodarski minister Giorgos Statakis v pogovoru za britanski BBC.

Kljub spodbudnim besedam in previdno pozitivnim sporočilom je bil ton osemnajsterice do Grčije na sestanku evroskupine za zaprtimi vrati po navedbah virov zelo oster.

V iskanju dogovora z Grčijo nekatere države, kot sta Španija in Portugalska, zahtevajo trdna in jasna zagotovila, da bo država izpolnila zaveze in spoštovala vsa pravila.

V Madridu in Lizboni namreč nikakor ne želijo popuščanja grški vladi pod vodstvom leve Sirize, saj se bojijo, da bi to dalo krila njihovim razmeroma močnim levim strankam na volitvah, ki se bližajo v obeh državah.

Poleg notranjepolitičnega konteksta v posameznih članicah bruseljski viri opozarjajo tudi na širši geopolitični vidik grške krize.

Med kriznimi sestanki v Bruslju so prišli novi pozivi tudi iz Washingtona. Ameriški finančni minister Jacob Lew je v telefonskem pogovoru z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom izpostavil potrebo po verodostojnih grških predlogih, ki bodo podlaga za čimprejšnji dogovor.

Obenem pa je Lew opozoril, da morajo tudi evropski voditelji prispevati svoj delež h kompromisu.

Šefinja ameriške centralne banke Janet Yellen je že minulo sredo opozorila, da bi lahko neuspeh pri iskanju dogovora o Grčiji negativno vplival na globalne finančne trge, in pozvala Evropejce, naj v duhu sodelovanja sprejmejo težke odločitve.

Svarila in pritisk Američanov naj bi po neuradnih informacijah sicer tudi pomembno prispevala k Tuskovi odločitvi za sklic izrednega evrskega vrha, s katero mnogi finančni ministri držav v območju evra niso bili zadovoljni.