Falklandski otoki so že desetletja jabolko spora med Veliko Britanijo in Argentino, kjer jih imenujejo Malvini.
Falklandska vlada je referendum napovedala junija lani. Britanci so odločitev takrat pozdravili in sporočili, da bodo spoštovali vsako odločitev prebivalcev tega otočja v južnem Atlantiku. Argentina referenduma ne priznava.
"To dejanje nima nobene pravne vrednosti, Združeni narodi ga niso sklicali niti nadzorovali," je komentirala argentinska veleposlanica v Londonu Alicia Castro.
Falklandski otoki, ki imajo okoli 3000 prebivalcev, so od leta 1833 pod britansko upravo, a jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije.
Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, takratna britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Na obeh straneh je terjala okoli 900 življenj. Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom.
Zahteve tako Velike Britanije kot Argentine po tem atlantskem otočju so se znova močneje okrepile leta 2010, ko so na Falklandih odkrili nahajališča nafte in zemeljskega plina. Napetosti so se tako pojavile predvsem zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov.
Prebivalci Falklandskih otokov želijo ostati pod Veliko Britanijo
Prebivalci Falklandskih otokov so na referendumu z veliko večino podprli, da otočje ostane pod Veliko Britanijo. Referenduma v nedeljo in ponedeljek se je udeležilo 92 odstotkov od 1672 volilnih upravičencev, od tega jih je 98,8 odstotka glasovalo za to, da otočje ostane britansko prekomorsko ozemlje. Le trije glasovi so bili proti.