Poročilo za leto 2013 je včeraj predstavil državni sekretar ZDA John Kerry. State Department mora vsako leto izdelati tovrstno poročilo zaradi kongresnega zakona. Na podlagi poročila lahko ZDA uvedejo sankcije proti državam, ki posebej hudo kršijo verske svoboščine.
Letošnje poročilo med drugim kritizira Rusijo, ki je sprejela ostre zakone proti ekstremizmu, s katerimi pa omejuje verske svoboščine. Takšne zakone sprejemajo tudi nekatere druge države, vendar pa po mnenju State Departmenta to ni pravi odgovor na pojav skrajnežev, saj omejevanje verske svobode položaj le še poslabša.
Kritike v poročilu niso prihranjene niti zaveznici ZDA Savdski Arabiji, ki je v istem košu z Iranom in Sudanom glede zatiranja vseh ver, ki nimajo uradnega "blagoslova" države. Pakistan krši verske svoboščine s svojimi zakoni proti bogokletju, v Mjanmaru pa se vrstijo primeri nasilja nad kristjani in muslimani.
Bahrajn, ki gosti ameriško peto mornariško floto, diskriminira šiite pri zaposlovanju in jih meče v zapore, Kitajska pa še naprej preganja menihe na Tibetu, Ujgure in manjše nepriznane verske skupnosti. Prihaja celo do primerov pregona družinskih članov ljudi, ki se zaradi vere protestno zažgejo.
V Evropi je medtem vse več pojavov antisemitizma na športnih prireditvah in spletnih forumih, po Afriki, Bližnjem vzhodu in Aziji pa divjajo zelo nasilne skrajne verske oborožene skupine.
Več sto tisoč kristjanov je moralo pobegniti z domov v Siriji in Srednjeafriški republiki, v Pakistanu so pobili 80 kristjanov in 400 šiitov, v Mjanmaru je versko nasilje zahtevalo 100 žrtev ter ustvarilo 12.000 beguncev.
Poročilo sicer piše tudi o pojavih medsebojne pomoči med pripadniki različnih religij. V Veliki Britaniji ortodoksni Judi ščitijo mošeje, v Egiptu in Pakistanu pa muslimani ščitijo kristjane in njihove verske objekte.
Del poročila, ki se nanaša na Slovenijo, je kratek in ne ugotavlja nobenih širših zlorab ali diskriminacije zaradi vere. To je tudi prepovedano z ustavo in zakoni.
Poročilo omenja, da je država rešila 99 odstotkov od 1191 denacionalizacijskih zahtevkov katoliške cerkve za vrnitev premoženja, ki ji je bilo zaplenjeno po drugi svetovni vojni.
Omenja tudi to, da je septembra lani ob prisotnosti premierke Alenke Bratušek in visokih predstavnikov različnih cerkva potekala slavnostna položitev temeljnega kamna za prvo mošejo, na katero muslimani v Sloveniji čakajo že 44 let.