Revija Reporter
Svet

Poročilo iz ponorele Nemčije: Levičarji bi odpirali nemške meje za nezakonite migrante, izganjali pa bi turiste iz Berlina

A. Ž.

7. sep. 2019 6:00

Deli na:

Turisti pred Brandenburškimi vrati v Berlinu.

Profimedia

Čeprav v Nemčijo skoraj neovirano prihajajo množice nezakonitih migrantov, ki jih je potem skoraj nemogoče izgnati iz države, pa nemško stranko Levica bolj skrbijo turisti.

Levica v Berlinu je tako zagnal vik in krik zaradi naraščanja števila turistov v nemški prestolnici, zaradi česar zahtevajo, naj se preneha spodbujanje turizem, piše nemški die Welt. »Berlin mora znova spet bolj pripadati Berlinčanom,« pravijo v stranki Levica.

Če so za levičarji tuji turisti osovraženi, pa bi na drugi strani na široko odpirali vrata za nezakonite migrante, ki v velikem številu prihajajo iz gospodarsko nerazvitih in zaostalih držav, večinoma iz islamskega sveta.

Kot kaže, pa je vse več Nemcev nezadovoljnih s stanjem v Nemčiji, zaradi česar vse bolj odhajajo v druge zahodne države. Po eni od raziskav bi se kar 55 odstotkov Nemcev stalno ali začasno odselilo v tujino.

V zadnjih petih letih je tako Nemčijo zapustilo kar 225 tisoč Nemcev, ki imajo visoko izobrazbo. Največ jih je odšlo v sosednjo Švico (88 tisoč), ZDA (34 tisoč), Veliko Britanijo (21 tisoč) in Avstrijo (20 tisoč). Če pa prištejemo še odseljene Nemce, ki nimajo visoke izobrazbe, pa je v zadnjih petih letih v tujino odšlo več kot pol milijona Nemcev.

Na drugi strani pa v Nemčijo prihaja veliko število slabo izobraženih migrantov. Tako se je v zadnjih petih letih v Nemčijo priselilo 2,4 milijona migrantov (vključeno je tudi priseljevanje iz evropskih držav oziroma članic EU), od katerih pa jih je dobro izobraženih le okoli 600 tisoč.

To pomeni, da ima le okoli 25 odstotkov vseh tujcev, ki se priselijo v Nemčijo, zadostno izobrazbo. Seveda ti nizko izobraženi priseljenci prihajajo večinoma iz neevropskih držav oziroma gre za tako imenovane begunce ali prosilce za azil. Za primerjavo: od 72.000 Afganistancev, ki so prišli v Nemčijo od leta 2015 naprej, jih je visoko izobraženih le štiri odstotke.