Po odločitvi mestnega sveta bo glasnost klica, ki naj bi trajal štiri minute, omejena na 110 decibelov oziroma na 45 decibelov v notranjosti mošeje. Že pred odločitvijo je zadeva postala vsedržavna tema, ob kateri se lomijo politična kopja.
Švedsko namreč septembra letos čakajo volitve, na katerih bosta priseljevanje in islam eni od glavnih tem.
Tema pa je postala še bolj vroča, ko je eden od švedskih časnikov razkril, da je mestni svet v Växjöju pred tem kar dvakrat zavrnil prošnjo katoliške cerkve Sv. Mihaela, da bi lahko uporabljala cerkvene zvonove.
Kot pravi katoliški duhovnik Ingvar Fogelqvist, so mestne oblasti prošnjo najprej zavrnile v 90. letih prejšnjega stoletja, nato pa še v začetku 21. stoletju. Uradni razlog za zavrnitev prošnje je bil, da bi cerkveno zvonjenje motilo okoliške prebivalce.
Fogelqvist zdaj pravi, da bodo mogoče znova vložili prošnjo za cerkveno zvonjenje. »To je vprašanje pravičnosti in glede na dovoljenje mošeji, da lahko privablja vernike k molitvi s klici, smo se pogovarjali o tem, da bi znova vložili prošnjo.«
Zvonjenje bi uporabljali pri nedeljskih mašah in pri dogodkih, kot so pogrebi. S tem bi katoliška skupnost v mestu postala bolj vidna, še pravi Fogelqvist.
Kot še piše švedska spletna stran Local, mošeja v Växjöju ni prva mošeja na Švedskem, ki bo lahko s klici privabljala vernike. Že prej so mujezinove klice dovolili v stockholmskemu predmestju Botkyrka ter v mestu Karlskrona.
Ponorela Švedska: dovolili klic mujezina k molitvi, cerkvene zvonove pa prepovedali
Mestne oblasti v švedskem mestu Växjö so lokalni mošeji dovolile, da njen mujezin okoliške muslimane s klici privablja k petkovi molitvi.