Poljska pozvala Nato, naj aktivira 4. člen severnoatlantske pogodbe za nujna posredovanja

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v odzivu tudi zahteval hiter in odločen odgovor na ruski napad na Ukrajino. "Nemudoma moramo odgovoriti na zločinski napad Rusije na Ukrajino," je objavil na Twitterju. Dodal je, da morata Evropa in svobodni svet zaustaviti Putina. Zavzel se je tudi za sprejem najostrejših sankcij EU proti Rusiji.

Poljska je danes tudi pozvala Nato, naj aktivira 4. člen severnoatlantske pogodbe, ki predvideva nujna posvetovanja v primeru ogroženosti katere od članic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Varšavi so po poročanju poljske tiskovne agencije PAP tudi napovedali, da bodo v prihodnjih urah odprli osem sprejemnih centrov za ukrajinske begunce na poljsko-ukrajinski meji. Kot je sporočil namestnik poljskega notranjega ministra Pawel Szefernaker, bodo te odprli v regijah Lublinsko in Podkarpatsko na jugovzhodu države.

Češki premier Petr Fiala je prav tako najostreje obsodil ruski napad na Ukrajino in sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost. "Žal se je zgodilo najhujše," je zapisal na Twitterju. Dodal je, da je ruski napad na Ukrajino "neupravičeno dejanje agresije proti neodvisni državi".

Predsednik češke vlade je po poročanju nemške tiskovne agencija dpa tudi poudaril, da dejanja Moskve ne morejo ostati brez odziva EU in Nata.

Italijanski premier Mario Draghi je v imenu italijanske vlade prav tako obsodil ruski napad na Ukrajino in ga označil za neupravičenega. Dodal je, da Evropa in Nato pripravljata takojšen enoten in odločen odziv. Kot je še sporočil, Italija stoji ob strani ukrajinskemu narodu in ukrajinskim ustanovam.

Ostrim obsodbam se je pridružila tudi Avstrija. Avstrijski kancler Karl Nehammer je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA napovedal hiter in enoten odziv EU.

"Ruska federacija je v zadnjih urah znova zagrešila očitno kršitev mednarodnega prava, kar globoko zavračamo in nedvoumno obsojamo," je sporočil. Dodal je, da je Avstrija brez zadržkov solidarna z Ukrajino. "V teh težkih urah so naše misli z Ukrajinci," je dodal.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ob ostri obsodbi ruskega napada na Ukrajino Rusijo tudi pozval, naj napad na Ukrajino nemudoma prekine. "Najostreje obsojamo agresijo in invazijo Rusije na Ukrajino. Ta z ničemer izzvan napad je groba kršitev suverenosti Ukrajine in mednarodnega prava", je na Twitterju napisal Planković. Odgovornost za napad je po njegovih besedah izključno na strani Rusije.

Na Madžarskem se je na ruski napad na Ukrajino doslej odzval zunanji minister Peter Szijjarto. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI je poudaril, da Madžarska stoji za ozemeljsko celovitostjo in suverenostjo Ukrajine in bo sodelovala v vseh pogovorih zavezniških sil o odločitvah glede usklajenega odziva.

Szijjarto je v videu, ki ga je objavil na Facebooku, dejal, da tudi diplomacija "največjih in najmočnejših držav" ni mogla preprečiti vojne v Ukrajini."

Španski premier Pedro Sanchez je prav tako obsodil ruski napad na Ukrajino in izrazil solidarnost z ukrajinsko vlado in ukrajinskim narodom. Kot je še sporočil Sanchez, je v tesnem stiku s partnerji in zavezniki v EU in zvezi Nato glede koordiniranega odziva.

Obsodbam ruskega napada na Ukrajino so se pridružile tudi nordijske države. Finska in Švedska, ki nista članici Nata, sta ob tem ruski napad označili za "napad na evropsko varnostno ureditev". Norveška, članica Nata, je obsodila "resno kršitev mednarodnega prava". V Oslu so ob tem napovedali selitev norveškega veleposlaništva iz ukrajinske prestolnice Kijev v Lvov na zahodu države, še poroča AFP.

Na ruski napad na Ukrajino se je ostro odzvala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). "Napad na Ukrajino ogroža življenja milijonov ljudi. Gre za resno kršitev mednarodnega prava in obveznosti Rusije," sta sporočila tako generalna sekretarka Ovseja Helga Schmid kot sedanji predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau. Oba sta po poročanju dpa tudi pozvala k takojšnji prekinitvi vseh vojaških dejavnosti.

Ovse s sedežem na Dunaju je edini regionalni varnostni forum, v katerem so članice tako Rusija kot zahodne države. Več izrednih srečanj Ovseja v zadnjih dneh sicer ni prispevalo k umiritvi krize. Več sto neoboroženih opazovalcev Ovseja sicer spremlja razmere na vzhodu Ukrajine.

Odzval se je tudi Svet Evrope. Generalna sekretarka Marija Pejčinović Burić je ostro obsodila ruski napad na Ukrajino in ocenila, da gre za očitno kršitev statuta Sveta Evrope in evropske konvencije o človekovih pravicah.

"To je temna ura za Evropo in vse, za kar se zavzema," je zapisala v sporočilu za javnost SE. V sporočilu je Rusijo tudi pozvala, naj "nemudoma in brezpogojno preneha s sovražnostmi in se vrne k diplomaciji, da bi ponovno vzpostavili mir in se izognili nadaljnjim uničujočim posledicam za celotno celino".

"Zaščita življenj civilistov mora ostati prednostna naloga. Vse moje misli so z Ukrajino, njenimi ljudmi in njenimi oblastmi," je še zapisala. Napovedala je tudi, da bo SE skupaj z Odborom ministrov in Parlamentarno skupščino SE hitro sprejel potrebne ukrepe za odziv na trenutne razmere.