V policijskem posredovanju je bilo poškodovanih več kot 840 ljudi in nekaj policistov. Madrid in Barcelona za nasilje obtožujeta drug drugega, v EU pa za zdaj večinoma molčijo.
Ponekod so policisti proti tistim, ki so jih skušali ovirati, uporabili celo gumijaste naboje in gumijevke. Med drugim so streljali na ljudi pri eni od šol v Barceloni, v katero so policisti vstopili, da bi zasegli volilne skrinjice. Pri tem sta bila ranjena dva človeka.
Skupaj je bilo v posredovanju policije po zadnjih podatkih katalonskih oblasti ranjenih 840 ljudi. Dva človeka sta v kritičnem stanju.
Na družbenih omrežjih in po medijih so čez dan zaokrožile številne fotografije v policijskem posredovanju poškodovanih in okrvavljenih ljudi, med katerimi so bili tudi starejši.
Pojavili so se tudi številni posnetki policistov, ki so ljudem preprečevali, da bi prišli do volišč. Špansko notranje ministrstvo je popoldne sporočilo, da so aretirali tri ljudi, med njimi enega mladoletnika.
Med drugim so policisti obkolili in zasedli zgradbo v Gironi, kjer naj bi volil katalonski premier Carles Puigdemont, ki pa je nato svoj glas oddal na drugem volišču. Tudi sicer so katalonske oblasti že zjutraj volivcem sporočile, da lahko glasujejo kjerkoli.
Medtem ko so skušali preprečiti glasovanje, je bilo po podatkih notranjega ministrstva poškodovanih tudi 11 policistov.
Tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Trull je odgovornost za dogajanje pripisal španskemu premierju Marianu Rajoyu in dejal, da bo morala španska vlada zaradi nasilja policije odgovarjati pred mednarodnimi sodišči.
Rajoy, ki se je oglasil šele pozno zvečer, pa je dejal, da so varnostne sile naredile, "kar so morale narediti".
Odgovornost za nerede je pripisal katalonskim oblastem, češ da so vztrajale pri referendumu, čeprav so vedele, da ga ne bodo dopustili in da je nezakonit, ter so tako napadle pravno državo.
S tem, ko smo preprečili referendum, smo obvarovali pravno državo," je dejal Rajoy, ki meni, da referenduma danes ni bilo.
Premier je za ponedeljek napovedal sestanek vseh parlamentarnih strank o tem, kako naprej. Opozicija je bila sicer že danes do njega kritična. Iz levega gibanja Podemos je bilo slišati pozive k njegovemu odstopu, vodja socialistov Pablo Sanchez pa je dejal, da sta tako Rajoy kot katalonska vlada soodogovorna za krizo.
Španske oblasti so sicer že dopoldne katalonskega premierja pozvale, naj konča referendumsko "farso". "Puigdemont in njegovi sodelavci so edini odgovorni za vse, kar se je danes zgodilo in kar bi se še lahko, če ne bodo končali te farse," je dejal predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo.
Tudi podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria je malo zatem v izjavi v vladni palači v Madridu dejala, da je referendum farsa, ter vzela v bran policijo.
Zunanji minister katalonske vlade Raul Romeva i Rueda je k posredovanju pozval EU. "Evropske institucije pozivamo, naj obsodijo nasilje nad evropskimi državljani," je povedal.
K posredovanju je predsednika in podpredsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in Fransa Timmermansa pozval tudi katalonski predstavnik pri EU Amadeu Altafaj.
Kljub temu v Bruslju za zdaj molčijo. Evropska komisija se je že pred referendumom izogibala izrekanju stališč glede referenduma, je pa poudarila, da je treba spoštovati zakone. Tako je na nek način stopila na stran Madrida, ki je referendum razglasil za nezakonit in neustaven.
Današnje nasilje je od evropskih voditeljev obsodil zgolj belgijski premier Charles Michel. "Nasilje nikoli ne more biti odgovor. Obsojamo vse oblike nasilja in ponavljamo poziv k političnemu dialogu," je poudaril Michel.
Zaskrbljenost zaradi dogajanja v Kataloniji je izrazil tudi slovenski premier Miro Cerar. "Pozivam, da se situacija rešuje po mirni, demokratični in pravni poti," je zapisal na Twitterju.
Slovenski predsednik Borut Pahor je medtem dejal, da si želi le eno - da bi v Kataloniji "mirno, demokratično prišli do rešitve, kot si jo želijo ljudje". Po njegovih besedah sicer "veliko slovenskih src bije za katalonski narod".
Zelo oster pa je bil predsednik DZ Milan Brglez, ki bo v ponedeljek na pogovor povabil veleposlanika Španije v Sloveniji. Od njega želi izvedeti, zakaj se je španska vlada "na tako grob način odzvala na napoved referenduma v Kataloniji", in mu predati sporočilo, da nasilje nad Katalonci pri izražanju volje glede lastne samoodločbe ni sprejemljivo.
Pred španskim veleposlaništvom v Ljubljani pa se je popoldne zbralo nekaj posameznikov, ki so protestirali proti ravnanju španskih oblasti.
Kljub posredovanju policije je bilo danes odprtih 73 odstotkov vseh volišč. Volišča naj bi se sicer zaprla ob 20. uri, a so tudi po tej uri vsem, ki so čakali v vrstah, omogočili glasovanje.
Kdaj bodo prešteli glasovnice, tiskovni predstavnik katalonske vlade Trull ni znal povedati.
Dogajanje v Kataloniji je vplivalo tudi na nogomet. Kljub zaostrenim razmeram v katalonski prestolnici so se pristojni odločili, da bosta nogometna kluba Barcelona in Las Palmas odigrala tekmo španskega prvenstva, a je bila ta za javnost zaprta.
V ŽIVO IZ KATALONIJE:
