Po vrhu EU usoda dogovora o brexitu nič manj negotova

Voditelji 27 članic unije so obljubili trdno odločenost, da se bodo poskušali izogniti uporabi spornega varovala za preprečitev trde meje na irskem otoku, ki najbolj moti britanske poslance.

Potrdili so, da se o ločitvenem sporazumu ne bodo na novo pogajali, zatrdili, da so pripravljeni čim prej začeti pogajanja o prihodnjem partnerstvu, in pozvali k pospešitvi priprav na možnost brexita brez dogovora.

Nobenih pravno zavezujočih sprememb ni, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Novih pogajanj ne bo, je ponovil, kar ves čas ponavljajo tudi drugi evropski voditelji.

Sprejeti sklepi so šibkejši od prvotnega osnutka. Ne vključujejo namreč stavka, da je EU pripravljena preučiti možnost dodatnih zagotovil.

Sklepi tako potrjujejo napovedi evropskih diplomatskih virov, da lahko Mayeva od sedemindvajseterice v pomoč pri ratifikaciji ločitvenega sporazuma pričakuje le "diplomatsko kozmetiko".

A Mayeva je zagotovila kljub temu pozdravila, češ da imajo "pravni status". Obenem pa pričakuje, da bodo v prihodnjih dneh s sedemindvajseterico razpravljali o dodatnih zagotovilih za pomiritev pomislekov britanskih poslancev glede spornega varovala.

Nemška kanclerka Angela Merkel je o tem dejala, da bodo za zdaj počakali na odziv Londona na ponujena zagotovila. Britanski parlament naj bi o izstopnem sporazumu glasoval do 21. januarja.

Tudi slovenski premier Marjan Šarec poudarja, da je na potezi Otok. "Ne vem, kaj bi mi še lahko storili za to, da bi jih prepričali," je dejal in izpostavil, da ni prav velik optimist, da bo britanski parlament ločitveni sporazum podprl.

Da ni optimist, je danes poudaril tudi belgijski premier Charles Michel, ki je poročal o ne posebej spodbudnih signalih v četrtkovi razpravi z Mayevo glede možnosti potrditve sporazuma o brexitu v britanskem parlamentu.

Zato sedemindvajseterica tudi krepi priprave na črni scenarij. Juncker je za sredo napovedal celovit sveženj informacij o pripravljenosti na brexit brez dogovora.

V Bruslju so te dni odmevale tudi nove kritike zaradi nejasnosti britanskih stališč. Juncker je govoril o "meglenih" stališčih, zaradi česar se je moral zagovarjati pri Mayevi, da ni mislil nje osebno, temveč na splošno razpravo v britanskem parlamentu.

V Bruslju po neuradnih navedbah politični kaos na Otoku spremljajo z mešanico začudenosti, naveličanosti in zdolgočasenosti ter izpostavljajo očitno britansko nerazumevanje realnosti.

Mayevo, ki se je pred referendumom o brexitu zavzemala za to, da Britanija ostane v uniji, vidijo kot tragičen lik, ki zdaj pospravlja črepinje po brexitovski zabavi Borisa Johnsona in drugih, ter poudarjajo, da so ji pripravljeni pomagati, a ne na račun svojih načel in stežka doseženega dogovora.

Voditelji, med njimi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, Juncker in avstrijski kancler Sebastian Kurz so sicer danes izpostavili, da občudujejo pogum Mayeve, ki je prišla na vrh dan po glasovanju o nezaupnici v lastni stranki, na katerem jo je večina torijcev sicer podprla.

Tusk je ocenil, da so bili v Bruslju do Mayeve zagotovo bolj spoštljivi in sočutni, kot so britanski poslanci v Londonu. Juncker je pozval, da je treba znižati temperaturo. Kurz pa je dejal, da niso vse medijske govorice resnične.

Tusk je tudi zatrdil, da ostaja Mayevi v prihodnjih dneh na voljo za nadaljnje pogovore, pri čemer je znova poudaril, da novih pogajanj o ločitvenem sporazumu nikakor ne bo.

Brexit je pričakovano zasenčil vse druge teme vrha, med katerimi so bile danes na vrsti migracije, reforma območja evra in boj proti dezinformacijam, prvi dan vrha pa večletni evropski proračun ter napetosti med Rusijo in Ukrajino.

Preboja glede spornih begunskih kvot ni, voditelji so potrdili razvodenelo reformo območja evra ter pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju tako na evropski kot na nacionalni ravni za zagotovitev svobodnih in poštenih evropskih in nacionalnih volitev.

Pozvali so tudi k hitri in usklajeni izvedbi akcijskega načrta o dezinformacijah, ki so po Tuskovih besedah namerna, velika in sistematska grožnja, ki se ne umika, temveč se krepi.

Ob robu vrha unije v Bruslju je danes odmeval tudi četrtkov pogovor Šarca in španskega premierja Pedra Sancheza glede nedavnega obiska katalonskega predsednika Quima Torre v Sloveniji.

Šarec je obžaloval neenotnost slovenske zunanje politike glede katalonskega vprašanja in kritiziral predsednika republike Boruta Pahorja zaradi nedavnega neformalnega sprejema Torre.

V Španiji je kar precejšen vihar glede tega, tudi mediji so polni te tematike, vendar sva imela s premierjem Sanchezom konstruktiven pogovor, prihaja v Slovenijo, naši odnosi so zelo dobri, je izpostavil Šarec.

Premier je tudi ponovno pojasnil stališče slovenske vlade glede katalonskega vprašanja: Španija je suverena in demokratična država, katalonsko vprašanje je notranja zadeva Španije, vprašanj osamosvojitve Slovenije in Katalonije ni mogoče enačiti.