Po Junckerjevem predlogu bi v Slovenijo prišlo še dodatnih 631 beguncev

Nov predlog za premestitev beguncev po EU: Slovenija naj sprejme še 631 beguncev

Evropska komisija v sklopu drugega svežnja predlogov za soočenje z begunsko krizo predlaga premestitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske; Slovenija naj bi sprejela še 631 beguncev. Ob upoštevanju majskega predloga naj bi po EU iz omenjenih treh držav premestili 160.000 beguncev, Slovenija naj bi jih sprejela 1126.

Komisija je danes predlagala premestitev 15.600 beguncev iz Italije, 50.400 iz Grčije in 54.000 iz Madžarske. Za Slovenijo je predlagala premestitev 82 oseb iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, kar je skupaj 631 oseb.

Ukrep naj bi bil po predlogu komisije obvezen. Merila za razporeditev so v razmerju 40 : 40 : 10 : 10, in sicer se upoštevajo število prebivalstva, bruto domači proizvod (BDP), povprečno število predhodnih prošenj za azil in stopnja brezposelnosti.

Ukrep bo po predlogu komisije veljal za prosilce za azil, ki so državljani držav, za katere je povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v celotni EU vsaj 75 odstotkov.

To je ukrep, s katerim komisija nadgrajuje majski predlog za premestitev 40.000 oseb iz Italije in Grčije v druge članice EU. Ob upoštevanju današnjega ukrepa tako komisija skupaj predlaga premestitev 160.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske.

Sodelujoče članice bodo ob premestitvah dobile 780 milijonov evrov podpore iz proračuna EU, vključno s 50-odstotnim predhodnim financiranjem, tako da se zagotovi zelo hitro ukrepanje oblasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Komisija predlaga tudi začasno solidarnostno klavzulo. Če članica iz utemeljenih in objektivnih razlogov - na primer zaradi naravne nesreče - začasno v celoti ali delno ne more sodelovati pri premestitvi, bo morala v proračun EU prispevati 0,002 odstotka svojega BDP.

Evropska komisija bo analizirala razloge, ki jih bodo sporočile države, in odločila, ali ti upravičujejo neudeležbo države v programu, in sicer za največ 12 mesecev. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah se znesek plačila sorazmerno zniža.

Juncker o begunski krizi: Čas je za pogumno in odločno ukrepanje EU

EU ni v dobrem stanju, v EU je premalo Evrope in premalo unije, je ocenil Juncker v prvem govoru o stanju unije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

To moramo skupaj spremeniti in prva prioriteta je in mora biti soočenje z begunsko krizo, je izpostavil.

Številke so ogromne, v nekaterih vzbujajo strah, a ne sme nas biti strah, čas je za pogumno in odločno ukrepanje EU, njenih članic in institucij, je pozval Juncker.

"Čas je za humanost in človeško dostojanstvo. Za Evropo je to tudi vprašanje zgodovinske pravičnosti. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec," je poudaril.

Evropejci se moramo zavedati in nikoli pozabiti, zakaj je temeljna pravica do azila tako pomembna. To je ena najpomembnejših vrednot, tega ne smemo pozabiti.

"Evropa predstavlja prostor upanja, zavetja in stabilnosti - na to moramo biti ponosni, ne da nas je strah," je poudaril.

Evropa po njegovih besedah ima sredstva za pomoč tistim, ki bežijo pred terorjem. Evropa ne more poskrbeti za vso bedo na svetu, a bodimo pošteni - v Evropo res prihaja rekordno število beguncev, a še vedno je to zelo majhen delež prebivalstva EU, je ponazoril.

Juncker je potrdil, da komisija predlaga razporeditev še 120.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski po drugih članicah EU. To je po njegovih besedah treba storiti z obveznim pristopom. "Upam, da bodo sodelovali vsi," je pozval.

Članice se morajo po njegovih besedah v ponedeljek na kriznem zasedanju dogovoriti o obvezni premestitvi skupaj 160.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski.

Pri tem je izpostavil, da mora vsaka oseba, ki ji je odobrena prošnja za azil v EU, od prvega dne imeti možnost delati in služiti svoj denar, saj je to ključno za povrnitev dostojanstva.

Opozoril je tudi, da članice odločitev o beguncih ne smejo sprejemati na podlagi njihove veroizpovedi, saj pri tem vprašanju ni prostora za vprašanja religije, prepričanj in filozofije.

Juncker je v dolgem govoru orisal tudi druge ključne gradnike zajetnega svežnja predlogov za soočenje z begunsko krizo, ki ga danes predstavlja njegova komisija.

Potrdil je predlog za stalni sistem za razporeditev beguncev v kriznih razmerah ter poudaril, da je treba dosledno izvajati evropsko azilno zakonodajo, in v prihodnjih dneh napovedal postopke proti članicam, ki jo kršijo.

Ob tem je zatrdil, da med mandatom njegove komisije schengenski sistem ne bo ukinjen, saj je prosto gibanje temeljna svoboščina EU, a ob tem poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju za zaščito zunanje meje unije, za kar je komisija pripravila ambiciozne predloge.

Izpostavil je tudi, da je Evropa celina, ki se stara, ki je v demografskem zatonu, zato je toliko pomembneje spremeniti pristop do vprašanja migracij, tako da te ne bodo več problem, temveč dobro upravljana politika.

V nizu predlogov je poudaril tudi soočanje z vzroki begunske krize ter napovedal krepitev evropskih diplomatskih prizadevanj za rešitev kriz v Libiji in Siriji.

Izpostavil je tudi skrbniški sklad za Afriko v vrednosti 1,8 milijarde evrov.

Kriza je huda, ne bo je kmalu konec, potovanje bo dolgo, računam na vas, da pokažete zgled, je pozval evropske poslance v več kot enournem govoru, ki še traja.