Predsednica je izpostavila še, da je svet s smrtjo Benedikta XVI. izgubil misleca in vplivnega teologa, ki je bil predan dialogu različno mislečih in različnih verstev ter kultur.
Poudarila je, da je Joseph Ratzinger kot Nemec postal papež rimskokatoliške cerkve 60 let po koncu druge svetovne vojne. "Bil je Evropejec, ki je odraščal v času vojne in je svoje papeško poslanstvo namenjal ohranjanju miru in nenasilja," je dejala. Sporočila Benedikta XVI. o pomoči razseljenim ljudem in beguncem so po mnenju predsednice Pirc Musar toliko pomembnejša danes, ko smo spet priča vojni v Evropi in je toliko ljudi moralo zapustiti svoje domove.
Omenila je še, da je papež Benedikt XVI. kot nekdanji nadškof v Münchnu in Freisingu gojil naklonjenost do Slovenije in do slovenske katoliške cerkve. V času njegovega pontifikata so bile namreč ustanovljene tri nove škofije - v Celju, Novem mestu in Murski Soboti.
Slovensko predsednico in druge državnike ter predstavnike kraljevih družin je pred pogrebnimi slovesnostmi sprejel papež Frančišek, ki je kot prvi papež v zgodovini vodil pogrebne slovesnosti za svojim predhodnikom.
Maše na vatikanskem trgu svetega Petra se je po ocenah Svetega sedeža udeležilo okoli 50.000 ljudi. Med njimi so bili številni predstavniki kraljevih družin in tuji državniki. Iz Nemčije, domovine pokojnega papeža, so prišli predsednik Frank-Walter Steinmeier, kancler Olaf Scholz in bavarski ministrski predsednik Markus Söder, v italijanski delegaciji pa sta bila predsednik države Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. Na pogreb sta prišla tudi belgijski kralj Filip in žena nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa Sofia.
Iz Slovenije sta se pogreba poleg predsednice Pirc Musar udeležila tudi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf ter ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Po maši so krsto z Benediktom XVI. prenesli v baziliko svetega Petra, pogrebne slovesnosti pa s tem zaprli za javnost. Zaslužni papež bo v skladu s svojo željo pokopan v kripti bazilike svetega Petra, v tamkajšnji nekdanji grobnici Janeza Pavla II., katerega posmrtne ostanke so ob njegovi beatifikaciji leta 2011 prenesli v zgornji del bazilike. Ob pokopu v kripti naj bi bilo navzočih le nekaj visokih cerkvenih dostojanstvenikov.
Nemec Joseph Ratzinger je bil za papeža izvoljen 19. aprila 2005, na položaju je nasledil Janeza Pavla II. Osmi Nemec na čelu katoliške cerkve in drugi v skoraj 500 letih, ki ni bil Italijan, je izbral ime Benedikt v čast svetemu Benediktu. Zaradi šibkega zdravja je odstopil 28. februarja 2013 kot prvi papež po več kot 600 letih, s tem pa odprl pot za izvolitev svojega naslednika, papeža Frančiška.
Od svojega odstopa je živel v relativni osami v vatikanskem samostanu, Cerkev pa je vodil Frančišek. Že več mesecev je bilo znano, da je Benedikt XVI. fizično šibak in da komaj govori, njegovo zdravje pa se je močno poslabšalo prejšnji teden.